Arhivi

Glive, velikani gozda

Nekateri zemeljski organizmi so neverjetno veliki, prav gromozanski.

Pod našimi nogami se razprostirajo kilometre in kilometre daleč.

To so glive.

Mreža gliv – micelij – lahko tehta stotine ton, in tvori organizem, ki velja za največjega na našem planetu Zemlji.

Glive razgrajujejo vse mrtve organizme, ki se nahajajo v zemlji. Pri tem sproščajo pomembne hranilne snovi za organizme, ki rastejo v zemlji – vključno z rastlinami.

Zahvaljujoč mreži gliv, ki leži pod površjem zemlje, rastline komunicirajo med sabo in si izmenjujejo hranilne snovi in informacije.

To sožitje med rastlinami in določenimi glivami imenujemo mikoriza.

Mikoriza je naravni zemljin internet.

Glive so izjemno pomemben del življenja v zemlji.

Na žalost pa ga hitro izgubljamo – VSAKO MINUTO izgine za 30 nogometnih igrišč rodovitne zemlje.

Pomagamo lahko tako, da zaščitimo biodiverziteto v zemlji.

Vemo, kako lahko spremenimo svet – odkrijte, kaj lahko naredite sami.

Biooglje je za mikorizne glive kot hotel s 5 zvezdicami. Biooglje kompleks GroChar je obogateno z mikoriznimi glivami in tako omogoči rastlinam najboljše pogoje za rast.

Oživite svojo prst.

Verin vrt z visokimi gredami

Na fotografijah, posnetih lani, je vrt gospe Vere. Visoke grede je naredila po “reglcih”, v zadnjo plast dodala kompost in biooglje, in pridelala ogromno zdrave zelenjave, ki je kar buhtela iz okvirjev. Če bolje pogledate, boste videli, da je vrt nastal na zelenici ob hiši, torej na zemlji, ki je praviloma preveč revna in pusta, da bi v njej zelenjava dobro uspevala. Če pa jo pravilno obdelamo, nahranimo, oživimo s kompostom in bioogljem, pa lahko iz še tako slabe osnove naredimo rajski vrt. Kot ga je gospa Vera :)

Na tej povezavi imate več informacij, kako lahko (na različne načine) naredimo visoke grede. Poglejte TUKAJ.

Katalog Gajin vrt in priročnik Homeopatija za rastline

Tale zapis bo zelo kratek: na spletu sem objavila prenovljen priročnik Homeopatija za rastline in nov Katalog izdelkov iz Gajinega vrta 2017. Super bi bilo, če bi tudi katalog dala tiskat, da bi ga lahko pošiljala naokoli – moram še raziskat, je povezano s stroški, zato pozornosti potrebno.

Na spletu sta obe zadevi seveda brezplačni. Pogledate ju lahko s klikom na sliko naslovnice.

Zdaj grem pa naprej … malo pospravit po hiši, potem pa pisat Novice iz Gajinega vrta, da bodo izšle naslednji teden.

In zgodbo o Wabi-Sabiju. Samo na kratko … (ne morem se zadržat, moram vam povedat). Včeraj zvečer sem se vračala z Zaplane, s sabo sem peljala dva predmeta. Oba sta bila polomljena, poškodovana; eden je tak že 42, drugi 22 let. Oba torej že nekaj desetletij vlačim s sabo po svetu in se ju ne morem znebiti, mi srce ni dalo. A avtu sem razložila Andreju, zakaj. Kaj je takega na starem keramičnem pujsku in starinskem porcelanastem pladnju, da sta vredna nežnega prenašanja, čeprav sta oba razbita in le za silo polepljena? Bom povedala, a zgodba o tem zahteva čisto svoj list, tukaj bo zanjo premalo prostora.

Obe publikaciji pogledate tako, da kliknete na sliko. Če boste imeli kakšno pripombo, željo, mi prosim povejte.

prirocnik-2017-naslovnica katalog-2017-naslovnica

Kaj se zgodi, če damo biooglje v s pesticidi okuženo vrtno zemljo?

Entuziasti, navdušeni nad bioogljem, smo na vseh celinah, v vseh državah sveta. In se najdemo, brez skrbi :)
(moja stara mama je rada rekla – iste vrste tiči vkup letajo :)
Pred dnevi sem med brskanjem na FB-ju naletela na tole zanimivo fotografijo:

biooglje-proti-pesticidom

Na svojem FB zidu jo je objavil kolega Nadav Ziv iz Jeruzalema. Fotografijo je opremil s kratkim opisom dogajanja:

“Tole so prvi rezultati poskusa z mojim bioogljem. Zemljo sem najprej načrtno zastrupil s pesticidi, nato pa gredo razdelil na dva dela – v enega sem dodal biooglje, v drugega ne. Za sajenje sem izbral rastline, ki so občutljive na vsebnost pesticidov. Te, ki sem jih posadil v gredo, so imele vse pogoje povsem enake – edina razlika je bila biooglje.”

Poskusa Nadav Ziv še ni dokončal, obljubil mi je, da mi bo poslal več podatkov in fotografij. Že sedaj pa je jasno, kako močno biooglje nase veže strupe iz zemlje in s tem pomaga rastlinam, da lepše in bolje uspevajo. Kako močno je onesnažena zemlja v Sloveniji, pa marsikdo raje niti ne ve … Če bi povsod dodali biooglje, nam tega mogoče niti ne bi bilo več treba vedeti :)

Posekati ali pozdraviti? Oditi ali soočiti se?

Pred nekaj dnevi sem dobila Valentinin mail z vprašanjem, kako bi lahko pomagala drevesom. Ima veliko sadnega drevja (hruške, nekaj jablan, slive, češnje, marelice, breskve, kaki, fige, mandlje, oreh …). Rastejo v težki kraški zemlji. Nekatera že več desetletij, nekatera manj. Lahko bi bila polna sadja, za vso družino. A so nekatera drevesa bolna, na večini od njih pa tudi skoraj ni sadja; tudi če plodovi poženejo, še majhni in nezreli odpadejo z dreves. Mail mi je napisala zaradi tele misli na blogu: preden posekamo, najprej poglejmo, če morda lahko pomagamo. Ker ko enkrat posekamo, poti nazaj ni. Novo drevo ne zraste iz štrclja (ahm, razen pri vrbah … te so res neverjetne :). Ampak češnje, breskve ali jablane pa iz štora nove ne bo, prav gotovo ne.

Vedno je bolje vsaj poskusiti oživiti in spodbuditi drevesa, kot pa jih kar posekati in nadomestiti (poslala sem ji nekaj idej, poglejte jih spodaj v P.S.). Ko je enkrat posekano, poti nazaj ni, pa še drago je (vsaka sadika stane, in preden začne rojevati, mine vsaj nekaj let; ves ta čas smo brez sadja). Če pa se pri tem nismo niti toliko pomujali, da bi pogledali in ugotovili, kaj je drevesa tako zelo slabilo, da niso mogla uspevati, bodo tudi novo posajena imela enake težave.

WP_20150922_004
Zgodba o sekanju dreves in novem sajenju me spominja na ljudi. Enako je – tudi če človek pobegne od težav, nese sebe s sabo. In potem, ko nekje začne na novo, ne gre; ker je s sabo v sebi prinesel iste težave. Zato najprej poskusimo prepoznati in odpraviti vzrok težav. Ne glede na to, če bo morda za te, ki so posajeni, kljub trudu prepozno. Vedno bomo lahko posadili nove. Ali pa če je za nas, ljudi, situacija nemogoča – vedno lahko odidemo. Vendar tako, da vsaj približno vemo, v katerem grmu je tičal vzrok. Tako bo naslednje drevo, ki ga bomo posadili, spomladi najprej nežno ozelenelo, nato vzcvetelo, in jeseni obrodilo. In bo naslednja zgodba, ki jo bomo zapisali, brez starih napak (ampak, seveda, polna svežih, novih :).
P.S. Valentini sem napisala, kaj menim, da bi bila rešitev za njena drevesa, takole:
  • Drevesa so v nekateri stvareh drugačna od drugih organizmov. Npr. v tem, koliko časa živijo. Razlika je med sejanci (te sadimo za vnuke) in cepljenimi sadikami (te pa rodijo že po nekaj letih, a imajo tudi dosti krajšo življenjsko dobo). Enaka pa so drevesa drugim rastlinam v potrebi po svetlobi, toploti, hrani in vodi – brez tega ne gre. Drevju je treba dodajati hranila, sicer so tla kmalu izčrpana. Najpomembneje pa je, kakšno popotnico dobijo, ko jih posadimo – ali so posajena z zalogo hrane in ali jih po sajenju zalivamo. Kasneje, ko so velika, si vodo že lažje zagotovijo sama (saj zato pa imajo dolge korenine …), do hrane pa težje pridejo, zato jim jo je smiselno dodajati.
  • Težka in zbita zemlja je za rastline vedno težava, ker sicer vsebuje minerale, a premalo organske snovi in tudi zračnost je problem. Rastlina se ne more razvijati tako, kot bi ji ustrezalo; kot bi bila ujeta v težak oklep. Zemljo okoli dreves bi bilo dobro poskusiti spremeniti s tem, da se vkoplje organska snov, pa tudi biooglje (ker zadržuje vlago, spremeni strukturo prsti, daje hrano …). To bi bil po mojem prvi korak – spremeniti neposredno, najbližje okolje drevesom. Za drevesa obstaja posebno biooglje z dodatki, tukaj je povezava na več podatkov:  http://gajinvrt.moonfruit.com/#/biooglje-za-drevesa/4586729068
  • Drevesom, ki so dolgoživi organizmi in seveda rabijo več vsega, kot npr solata, je priporočljivo 1 x letno dodati Siliceo za rast novega tkiva, trdnost in odpornost. Silicea je ena od najpomembnejših homeopatskih pripravkov za drevesa. Puščavo spremeni v rodovitno področje, ker pomaga zemlji zadrževati vlago, krepi rastlinsko tkivo, pospeši tvorjenje plodov in preprečuje njihovo prezgodnje odpadanje.
  • Članek z več podatki o  Silicei lahko preberete tukaj: Silicea, najboljši vrtnarjev pomočnik.

Kdaj lahko sadimo plodovke, pove temperatura tal

DSCI0824Kdaj lahko sadimo v tla plodovke?

Za plodovke morajo imeti tla vsaj 15 °C. Če jih bomo na vrt posadili prej, se bodo korenine slabo in počasi razvijale. Če bo še zelo deževalo (kot je to sedaj), rastlina v mokroti in hladu najprej preprosto vegetira, potem pa propade od vsega hudega. Za primer: danes ima zemlja v Postojni, v globini 10 cm, samo 4,1 °C. Kar je absolutno premalo, da bi bile paprike in paradižniki srečni.

Za primerjavo: blitvi je dovolj že 6 °C, brokoliju pa 5 °C.

Temperaturo tal lahko izmerimo sami, če imamo ustrezen termometer (termometer za merjenje temperature v tleh).

Za nekaj slovenskih krajev pa podatke najdete na TEJLE POVEZAVI:  Trenutne temperature tal v Sloveniji

Lahko temperaturo tal dvignemo in ohranimo toploto v njih?
Lahko, načinov je več:

  1. S pomočjo biooglja, ki ga posujemo okoli rastlin. Dokazano je, da je zemlja, po kateri je posutega nekaj biooglja, hitreje, bolje in dlje časa ogreta, kot če je brez njega. Žlica ali dve biooglja, posutega okoli vznožja rastline, sta dovolj, da vsrkata razpoložljivo sončno toploto in jo ohranita dolgo v noč, pa še rastlina bo močnejša in odpornejša, ker bo bolj nahranjena.
  2. Kamniti grelci: plodovkam na severno stran postavimo po en kamniti grelec: kamen ali skalo (pa ne za pol kamnoloma velike, jasno). Ti čez dan zbirajo toploto in jo ponoči oddajajo rastlinam, ki raste na njihovi južni strani.
  3. Zastirka, do 3 cm je bo dovolj. Uporabimo logiko: pokrijemo segreta tla, ne mrzlih! Če bomo pokrivali ohlajena tla, bo hlad v njih ostal, če topla, bo v njih dlje časa ostala toplota. Dokazano je, da je nihanje temperature v pokritih tleh veliko manjše, kot v odkritih. Rastline ne marajo šokov, zato so jim po godu čim manjša nihanja, tudi glede temperature je tako. Z zastirko ravnamo razumno, ne na pamet, in glede na količino padavin, na količino sonca, temperature …
  4. Sončne pasti: vrtne grede lahko oblikujemo v obliki podkve, ki ujame sonce. Pogoj je seveda, da sonca sploh kaj je …

Še tole: če bi izmerili temperaturo na različnih delih vrta, bi ugotovili, kako velike so lahko razlike. Še zlasti hladni žepi, v katerih se še dolgo v dan zadržuje hladen nočni zrak, so lahko nevarni. Vsak vrt je drugačen, zato tukaj ni pravil – le z opazovanjem lahko ugotovimo, kakšni in kako različni so pogoji na našem vrtu.

Danes teden predavanje v Luciji

V sredo, dne 2. 12. 2015 ob 18. uri

vas lepo vabim na predavanje, ki bo v prostorih Knjižnice Lucija:

ZDRAV IN USPEŠEN VRT ZA NASLEDNJIH 50 DO 1000 LET

Naravne rešitve za slovenske vrtove s permakulturo, bioogljem* in homeopatijo za rastline**

Klima se spreminja, vreme je čedalje bolj nepredvidljivo,
čez meje pa k nam prihajajo nove bolezni in škodljivci.
Prst je na pol mrtva, saj smo jo v zadnjih desetletjih neusmiljeno izčrpavali z umetnimi gnojili
in morili s insekticidi, pesticidi, herbicidi in fungicidi.

Slovenski vrtičkar in kmet se zato čedalje bolj zaskrbljeno sprašujeta: kako naprej?
Kako kljub preteklim napakam in ne najboljšim pogojem pridelati zdrav pridelek,
ob tem pa ne zapraviti gore denarja?

Predvsem pa – katere rešitve so zanesljive, katere pa le dober marketinški trik?

Veliko odgovorov na dileme sem zbrala v knjigi Permakulturni vrt, nova spoznanja pa sproti objavljala v člankih in na blogu Permakultura za telebane.

Marsikaj od tega boste izvedeli na predavanju, dobili pa tudi odgovore na vprašanja,
kako deluje in kako uporabljamo biooglje in homeopatijo za rastline
ter zakaj uporaba teh metod ni le učinkovitejša, pač pa tudi bistveno cenejša.

* Biooglje je na poseben način pripravljeno oglje, ki ostane v prsti od 50 do 1000 let.
** S homeopatijo za rastline zdravimo rastline in odpravljamo škodljivce na ekološki način.
*** S kombinacijo obeh rastlinam zagotovimo hrano »od spodaj« in zaščito »od zgoraj«.

Predavanje je brezplačno. Predvidoma bo trajalo dobro uro.

Vljudno vabljeni!

IMG_1804