Arhivi

Hišica iz medenjakov (Gingerbread house)

Letos se je ujelo dvoje: odjemalci, ki so jim hišice všeč ter dovolj časa in volje za njihovo izdelavo. Veselja do takih stvari imam pa itak vedno dovolj. Nazadnje sem jih naredila, ko sta bili moji punci še majhni; takrat sem delala večje, tokrat manjše, pa so mi takšne, odkrito, še veliko bolj všeč. Ne le, ker jih je lažje obvladati, prav v ničemer niso slabše. Tudi podlago za hišico sem spekla iz testa za medenjake, zato je hišica v celoti užitna.

Najprej sem naredila testo za medenjake, ga zavila v folijo in spravila v hladilnik. Delala sem z dvojno količino testa (naredila sem 4 hišice). Medtem sem iz kartona izrezala šablone za hišico: za stranici, sprednji in zadnji del in za dvokapno streho. Potem je bilo treba prešteti bombone. Pravično sem jih razdelila med vse 4 hišice, odvečne pa eliminirala (beri: preverila njihov okus in kakovost). Potem sem ohlajeno testo zvaljala, izrezala oblike in medenjake spekla. Pečene medenjake sem ohladila, zlepila dele hišice s karamelom, jo okrasila z snegom iz beljakov in nazadnje, za piko na i, še z bomboni.

Recepte sem shranila tukaj: https://www.gajin-vrt.com/hisica-iz-medenjakov/

Vsem želim vesele praznike in veliko sonca!

Moje miške micene

img_3068Tole so brezsramno pregrešne miške. Čisto nič brezglutenske, brezsladkorne in brezlaktozne . . . preprosto zato, ker so namenjene osmim članom lačne družine s presežkom omnivorov (vsejedov).

Vegetarijanec in laktozni intolerantnež sta se žrtvovala (vegetarijanec pravzaprav ne, laktoznež pa je sklenil kompromis, ker sta skuta in mleko kozja, jajca pa domača).

Recept sem našla na kulinariki, kjer so ga zelo hvalili. Brez kančka dvoma, v celoti upravičeno. Priznam. S polnim trebuhom. Vest se oglaša, a jo je pod odejo iz množice božanskih kalorij komaj še slišati. Mañana, jutri, duša zlata . . . saj sem obljubila, da greva na pohod za Lucin herbarij :).

Takole gre:

  • Stepemo 4 jajca, primešamo 4 žlice sladkorja, prilijemo 2,5 dl mleka in gladko vmešamo še 500 g skute.
  • Za aromo lahko dodamo malo domačega žganja in naribano limonino lupinico.
  • Na testo presejemo 500 g moke z 1 pecilnim praškom in ščepcem soli (za uravnovešen okus). Dobro premešamo.
  • Za piko na i lahko dodamo še pest v rumu namočenih, ožetih in nato pomokanih rozin (tako ne padejo na dno testa).

Testo nato pustimo počivati 1 uro.

Miške cvremo v globokem vročem olju. Z žlico, ki jo najprej pomočimo v olje, zajemamo testo – 1 žlička, 1 miška. Če imamo, namesto žlice uporabimo zajemalko za sladoled – z njo nastanejo res čudovite okrogle miške. Ravno prav velike bodo, če zajemalka ne bo povsem napolnjena. Cvremo jih tako, da imajo okoli sebe v olju dovolj prostora – tako se bodo med cvrenjem obračale skoraj same. Iz olja jih poberemo s penavko in odlagamo na s papirnato brisačo obložen krožnik.
Nazadnje miške povaljamo še v sladkorni sipi. Voila! Dober tek :)

Kozji kefir

S tem, da že več kot desetletje ne smem jesti kravjega mleka, skute, sira ali smetane, sem se sprijaznila. Kuhati in peči sem se naučila brez mleka, in se mi ta “pomanjkljivost” sploh ne zdi več kaj posebnega. V kupljenih že pripravljenih živilih je mleko skoraj povsod in se mu je nemogoče izogniti, zato bi bilo zame še najbolj zdravo, če bi jedla samo to, kar bi pripravila sama. Včasih si kljub vsemu, kar vem, privoščim kaj “dobrega” … potem mi pa spet curlja iz nosa in kiham kot pri norcih …

Zato mi je v toliko večje veselje početi stvari s kozjim mlekom. Dajem ga v pire, pecivo, palačinke … zadnje čase pa mi je še najbolj všeč predelano v kozji kefir. Tako gostega, kot ga lahko narediš sam iz sveže pomolzenega kozjega mleka, ne dobiš v nobeni trgovini. Gost je kot smetana, ampak ne tako zasiten; gladko steče po grlu in v želodcu pusti lahen, blagodejen občutek. Za bolnike je odličen kozji kefir z žličko domačega medu. Super hitro te postavi na noge. Hudi bolniki (npr. rakavi) pa ga uživajo z žličko hladno stisnjenega lanenega olja.

KAKO PRIPRAVLJAM KEFIR

Za pripravo kozjega kefirja potrebujemo kozje mleko (logika :) in kefirjeve gobice. Slednje so nekakšne majhne bele kroglice, ki jih je z uporabo čedalje več in jih lahko podarimo še komu (tako kot npr. kombučo). Nekaj sem jih že oddevala v posodico, zalila z malo vode in spravila v zamrzovalnik. Za vsak primer, če bi živa kultura odpovedala ali iz kakršnegakoli razloga propadla, je dobro imeti rezervo. Od viška glava ne boli.

Pomolzeno mleko takoj precedim v posodo s pokrovom, dodam gobice in pokrov zaprem. Ves pribor in posoda, tudi cedilo, mora biti plastično ali stekleno, nikoli kovinsko. Posodo za 48 ur pustim stati v kotu pulta, nato precedim. Kefir je pripravljen za uživanje, gobice pa na cedilu splaknem pod vodo in stresem v novo mleko, čez 48 ur bo pripravljen nov kefir.

img_2449

Precejanje kefirja skozi plastično cedilo.

img_2452

Da kefir iz cedila ne steče mimo steklenice, si pomagam z lijem, v katerega položim cedilo.

img_2453

Z leseno kuhalnico poskrbim, da gre ves kefir v steklenico.img_2454

Kefirjeve gobice ostanejo na cedilu. Pod tekočo vodo jih dobro splaknem in shranim v kozarcu z malo vode v hladilniku do naslednje molže.

ZAKAJ JE KORISTNO PITI KEFIR?

Kefir je fermentiran mlečni izdelek, ki ga na Kavkazu pijejo že stoletja. Baje da imajo prav zaradi kefirja veliko potomcev in dolgo življenjsko dobo.

Kefirjeve gobice so sestavljene iz dveh vrst mikroorganizmov, ki se hranijo in razmnožujejo v mleku ter povzročijo, da mleko fermentira v kefir: mlečnokislinske bakterije so na zunanjem delu gobice, kvasovke pa v središču. Vsaka skupina ima točno določeno funkcijo.

Med fermentacijo bakterije in kvasovke za vir hrane uporabijo mleko in ga spreminjajo v enostavnejše snovi: mlečni sladkor (laktozo) v mlečno kislino, mlečne beljakovine v aminokisline in mlečne maščobe v proste maščobne kisline. Pri tem kot stranski produkti nastajajo ogljikov dioksid, vitamini B-kompleksa in snovi, ki delujejo kot zaščita pred bakterijami.

Končni produkt, ki ga s svojim delom ustvarijo kefirjeve gobice, je kefir, ki je lažje prebavljiv in ima višjo prehransko vrednost kot mleko, iz katerega je nastal.

KEFIR

  • je lahko prebavljiv, uravnava prebavo in delovanje črevesja, odpravlja zaprtost
  • pomirjevalno vpliva na živčni sistem in pomaga pri nespečnosti in depresiji
  • pomaga krepiti imunski sistem
  • zagotovi vse potrebne aminokisline
  • nam zagotovi kalcij in magnezij za razvoj kosti, zob in živčnega sistema
  • uravnava holesterol
  • vitamini B-kompleksa pomagajo uravnavati delovanje ledvic, jeter in živčnega sistema
  • kefir lahko uživajo ljudje z laktozno intoleranco