Visoka greda

Visoka greda – 1. del 16.5.2010


Fotografija je bila posneta ob osmih zvečer – odtod temačnost.

Visoka greda je še ena od idej v permakulturi. Menda so visoke grede prvi uporabljali Kitajci. S pridelovanjem zelenjave na gomilastih gredah prihranimo prostor, dostop je lahek, zelenjava pa z veseljem uspeva. Organske plasti v sredini visoke grede med razkrajanjem oddajajo toploto, ta pa prija rastlinam, ki rastejo na površju. Poleg tega imajo dovolj hranil za bujno rast. Ideja je odlična še posebej za manjše vrtove, nasploh pa zato, ker se prostora ne meče stran. Kar je meni najbolj všeč, je to, da sem koristno porabila šibe z grma, ki mi je bil napoti.

Greda naj bi bila po dolžini obrnjena v smeri sever-jug. Široka naj bi bila do 150 cm in visoka največ 120 cm. Dolžina je poljubna.

Visoka vrtna greda naj bi bila pripravljena takole:
– travno rušo odstranimo in shranimo v bližini
– v izkopan prostor zložimo olesenele odpadke, narezane šibe (za drenažo, plast naj bo visoka do 50 cm)
– nanjo položimo izrezane kose trate, obrnjene navzdol (gomilo sproti oblikujemo z lopato)
– potem naložimo plast vlažnega listja
– pa 5 cm zemlje
– pa 5 cm komposta
– pa še tanjšo plast šote
– in na koncu še 15 cm vrtne zemlje
Naredimo jo jeseni, da se do pomladi sesede na 75 cm. Tako je po pravilih. Ker rada eksperimentiram, sem spet delala malo po svoje :)

Najprej sem prostor, ki sem si ga zamislila za visoko gredo, obrobila s skalami (z ene strani, na drugi še bom). Skale shranjujejo toploto sonca in jo ponoči oddajajo okolici. Visoke grede so najbolj tople na vrhu in najbolj težke in hladne ob svojem vznožju. Obložena s skalami bo moja visoka greda prijetnejši dom rastlinam, ki bodo bolj pri tleh. Potem sem v obrobljen prostor položila narezane šibe z grma, ki mi je bil napoti (senčil je zeliščno spiralo) in jih potlačila v nekakšen svaljek. Potem sem na šibe naložila kompost. Čez dan ali dva bom na gredo nasula še plast listja in na to plast še plast zemlje. Moja visoka greda niti približno ne bo visoka 150 cm, ker bi potem senčila vrt in ker mislim, da bo tudi takšna, kot bo, super za to kar rabim. Vse skupaj je precej žmohtno, ampak mislim, da bo za buče, kumare in bučke prostor idealen. Vmes bodo rastli korenje, solata in zelje.

Pobrskala sem še po knjigi Uporni kmet Seppa Holzerja. On dela takole: celo smreko, premera 20 – 25 cm zakoplje v brazdo, ki jo naredi pol do enega metra globoko, potem pa s slamo, trhlimi vejami, koreninami in listjem s plastmi zemlje oblikuje gomilasto gredo, 60 do 80 cm visoko. Vanjo naseli še deževnike, ki pridno delajo humus. Kupljeni vrti zemlji pravi “evropski odpadki” – toliko o tem, če bom še kupovala zemljo v vrečah :) Na svojem posestvu Krameterhof se stvari loteva na veliko, zato so tudi grede dolge.

Advertisements
12 komentarjev

12 thoughts on “Visoka greda

  1. Tale tvoja gredica zgleda prav super. Tudi sama sem letos sprobala visoke grede in sem prepričana, da se tvojih skal sedaj ne vidi več in da so buče prav zadovoljne. Mi bomo drugo leto imeli samo še visoke grede ;)))

    Lp,

    Janja

  2. Hvala za opis in slike visoke grede in pridelavo krompirja pod senom. Sem začetnica (no, sploh še nisem začela:)) v vrtnarjenju, ki me je zdaj pritegnilo predvsem zaradi permakulturnega načina vrtnarjenja. Najela sem zemljo, kjer zelo gosto rastejo deljenolistne rudbekije. To mislim porezat in uporabit za gomilo.
    Ker je ta 2,5 m visoka roža precej agresivna, kaj misliš,, ali jo bom morala vso izpulit, če se jo želim rešit, oz. če hočem imet krompir pod senom in kasneje na tem mestu ostalo zelenjavo?

    Berem, da se plevela losaš tako, da na travo položiš korton in listje, čez daš kompost, vejice, zemljo in zaključiš s senom.To se imenuje lazanja. Namen kartona je v zadušitvi prvotne rasti. Upam, da bom zamorila tudi to nadležno rudbekijo.

    Zelo sem vesela, da sem našla tvoj blog, saj v njem pišeš iz izkušenj. Berem Holzerjevo permakulturo, Biovrt in še podobne stvari na spletu, samo da izvem iz 1. roke, mi je pa najbolj všeč:)
    Lep pozdrav,
    Lidija

    • Pozdravljena, Lidija,

      najprej se opravičujem, ker se šele danes oglašam. Čestitam, da se lotevaš svojega vrta! Za pripravo do naslednje sezone imaš veliko časa, kar je super. Malo sem preverila rudbekijo: gre za eno od invazivnih rastlin, ki se razmnožuje tako spolno s semeni kot nespolno s podzemnimi poganjki.

      Znebiš se je lahko na več načinov:
      1. Odstraniš nadzemne in podzemne dele, ker lahko iz vsakega dela korenine vznikne nova rastlina, potem pa dele rastline sesekljaš ali sežgeš. Izgleda precej naporno. Ne vem, kako velik kos zemlje imaš. Če ni zelo velik, bi verjetno tudi to šlo. Cvetovi in deli korenin pa seveda ne smejo na kompost ali v zastirko (lahko bi jih posušila pod streho na plahti in potem zoglenela). Nasekane zelene dele po mojem lako porabiš za gomile, saj se z njimi ne razmnožuje (vsaj jaz tega nisem zasledila).

      2. Drug način bi bil, tako kot praviš, da bi jo populila (cvetove bi jaz vseeno dala najprej stran, da ne boš trosila semen), parcelo pa potem pokrila s kartoni in potem po metodi lazanje naredila novo prst. Lahko pa en del vrta pokriješ s kartoni in nanje naložiš seno, drugo leto pa sadiš samo krompir – boš imela manj dela, pa še domač krompirček. Do takrat, ko bo karton razpadel, bodo verjetno (upam) tudi rudbekijine korenine, ki bi ostale v tleh, propadle.

      3. Lahko se igraš raziskovalca tako, da vrt razdeliš na parcele in na vsaki od njih poskusiš drug način.

      4. Pripravljam nov post o izdelavi testne grede z bioogljem, na kateri lahko sami preverimo, kakšna je rodovitnost tako pripravljene prsti (sem velik skeptik in vedno hočem sama preveriti, če drži – verjamem, da mora najprej biti “walk the walk” in šele potem “talk the talk” :). Ko bo, si poglej, in če ti bo všeč, poskusi še tega.

      Oglasi se še kaj, bom zelo vesela,
      Bojca

  3. Pozdravljeni,
    tudi sama sem se letos lotila visoke grede, pa prosim še za mnenje preden jo napolnim. Nimam prav veliko izkušenj z vrtnarjenjem (nekaj solate, korenček in podobno). Moje grede bodo visoke 100 cm in široke 120 cm, betonirane. Razmišljala sem, da bi na notranjo stran dala kak cm izolacije (da se poleti vsebina preveč ne segreva) pa na vem ali je sploh potrebno? Zanima me ali lahko za drenažo uporabim kamenje in pesek (50 cm ) ali je potrebno da uporabim veje? Dobila sem tudi precej ovčje volne, ki bi jo uporabila v gredah. Predvsem me zanimaj zadnje plasti. Na kaj položim volno, koliko naj je bo, in koliko zemlje pride na volno. Kam vmešam kompost – na ali pod volno, kaj pa bio oglje?

    Trenutno se mi res ne sanja kako naj jo sestavim zato je pomoč več kot dobrodošla.

    Lp Tadeja

    • Vem, da je minilo eno leto od vprašanja, pa vendar.
      Pri nas že vsa leta domač krompir (25 kg, “sadilna” razdalja 15*15 cm) sadimo – po Židovsko. Krompir primeren za sajenje enostavno položimo na trato,. Ni potrebno, da je pokošena. Nato damo nanj plast 10-15 cm stare slame ali lanske pokošene trave, nato pa prav toliko preperelega/delno preperelega hlevkega gnoja. Nobebega kartona. Zakaj le? In pustimo, dokler ni zrel za pobiranje. Plevemo skoraj nič, okopavamo sploh ne. Enostavno ga pustiš. Včasih, če je res malo dežja ga po vrhu izdatno zalijemo. In ko je čas za spravilo ga najprej sproti svežega naberemo kar z rokami. Ker je zemlja rahla ni potrebe po orodju. Za naslednje leto pa imaš že pripravljeno rahlo zemljico za gredo z zelenjavo. Na ta način Židje ozelenjujejo puščavo in jo spreminjajo v rodno zemljo.
      Sabina

  4. Živjo,
    po 4 letih izkušenj z visokimi gredami (hlodi, veje, travna ruša, zemlja), namakanje je obvezno, zastiranje tudi. Krompir gojimo na zorani zemlji, pokritega s senom. Me veseli, da sem našla tvoj blog, več nas je, ki sodelujemo z naravo, lepši bo svet :))

  5. Pozdravljeni,
    tudi jaz se bom jeseni lotila temeljite prenove vrta in bom iz klasičnega vrta, ki ga je do sedaj obdelovala moja babica, naredila svoj permakulturni vrt.
    Zanima pa me, koliko časa takšna visoka oz. gomilasta grada ostane?
    Ali jo je potrebno obnavljati vsako leto znova ali je obstojna nekaj let?

  6. Permakultura za telebane je ZAKON. Sočasno z vašo stranjo in pozneje vašo knjigo sem pričela tudi z branjem knjige ZELENI KVADRAT hrvaške avtorice Kornelije Benyovsky Šoštarić in dodala še kaj…koliko navdihov in veselja ob vrtnarjenju!!! In dejansko je vse tako preprosto. Daš kar moreš in kadar moreš in prejmeš obilno.
    Kako preprosto je narediti lastno prst sem videla, ko sem lansko leto krompir posadila pod seno – koliko debelih deževnikov je pod zgornjo tanko plastjo nerazpadlega sena in kako lepa, črna prst. Naredila sem tudi tortice – dvignjene grede in gomile…radič iz sena (po krompirju) smo jedli vso zimo, že pred dvema tednoma pa zimsko solato z dvignjene grede… Moj vrt je živ kot še nikoli, biooglje je zemljo lepo črno obarvalo, prav tako korenine koristnih rastlin, ki sem jih pustila v zemlji. V dvignjene grede s prilezli deževniki. Lansko leto mi je vse raslo kot noro. Še s kompostom se moram spoprijeti, kot je treba. A lepo počasi in po vrsti.

    Draga Bojca, hvala za tako preproste in jasne nasvete. Moj vrt je sedaj natanko takšen, kot sem si zmeraj želela – služi meni in ne jaz njemu. Prav vsako minutko v njem uživam:-)

  7. Vaša visoka greda je pa čisto drugačna od tistih, ki jih videvam na internetu. :) Večinoma so višje in imajo pod sabo več materiala. Pri vas raste v redu, glede na to, da ni toliko materiala za rodovitnost zemlje?

    • Pozdravljeni, hvala za vprašanje, ja, tudi v tej gredi je vse odlično rastlo! :) Visoke grede, ki so sedaj popularne (pravokotne, z lesenim obodom, ki relativno hitro propade, da z njim dobro služijo prodajalci), so daleč od prvotnih visokih gred, ki so jih prvi zasnovali, oblikovali in na njih že pred tisočletji veselo vrtnarili Azijci (prvi sploh menda Kitajci). Logika vseh visokih gred, pa če se jim reče hugelkultur, raised bed (dvignjene grede), ali kaj drugega, je zelo preprosta: v bistvu gre za umno sestavljen kompostni kup, na vrhu katerega je dodana plast zemlje, da v njej lahko raste zelenjava. Obstajajo tudi različice za tiste, ki zemlje nimajo, pa bi radi imeli vrt – metoda Rosine Buckman. Več o tej temi sem pisala v svoji knjigi Permakulturni vrt, pa v številnih člankih, ki sem jih objavljala v revijah in na blogu. Lp Bojca

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s