Zakaj paprikam rumenijo listi

Nočna mora vsakega vrtnarja … nastopi, ko mladim sadikam začnejo rumeneti listi, mladike zaostanejo v rasti, počasi jim odpade list za listom, nam pa postane jasno, da z njimi kmalu ne bo več kaj početi.

Zakaj pride do tega?

Vzrokov za to je več, najpogostejša sta dva:
1. Škodljivci: uši, pršice in drugi škodljivci, ki srkajo sok iz rastlinskega tkiva, lahko povzročijo pomanjkanje hranil v paprikah, posledica bodo rumeno obarvani listi. Rešitev: ustrezni homeopatski pripravki za rastline.

2. Pomanjkanje magnezija v prsti in/ali vode: v obeh primerih so simptomi enaki: zaostajanje v rasti, paprike odvržejo liste, cvetove in plodove, listi se obarvajo rumeno med listnimi žilami. Rešitev: Epsomova sol.

Posledice pomanjkanja magnezija pri rastlinah so različne. Nekatere vrste zelenjave (fižol, grah, solata in špinača) lahko rastejo v zemlji, ki ji primanjkuje magnezija in kljub temu proizvedejo dovolj velik pridelek. Plodovke (paradižnik in paprike) ter vrtnice pa za optimalno rast in razvoj potrebujejo velike količine magnezija. Žal pomanjkanja ne opazimo takoj; posledice so vidne šele ob hudem pomanjkanju magnezija, ko je za rastlino lahko že prepozno. Pomanjkanje magnezija se kaže kot orumenelost listov med listnimi žilami, zvijanje listov, zaostala rast in plodovi brez pravega okusa.
Paradižniki in paprike imajo kar dvakrat večje potrebe po magneziju od ostalih rastlin, ki rastejo na naših vrtovih. Zato se pomanjkanje magnezija pri njih kaže še toliko bolj. Listi orumenijo med listnimi žilami in odpadajo, tvorjenje plodov pa se upočasni ali ustavi. Z Epsomovo soljo bodo paradižniki in paprike imeli več zelene mase, pa tudi s plodovi ne bo težav. Plodovi na paradižnikih in paprikah so z Epsomovo soljo tudi do 2 x večji, prav tako so večje in bolj močne tudi same rastline. Plodovi so bolj sočni in okusnejši ter imajo debelejšo lupino.

Na vrtu je magnezij nujno potreben v času klitja, za uspešen proces fotosinteze in proizvodnje klorofila ter v času tvorbe plodov. Magnezij pomaga krepiti celične stene in izboljša sposobnosti rastline za absorpcijo dušika, fosforja in žvepla. Če ga ni, rastlina utrpi poškodbe, ki jih težko premaga.

Žveplo, nepogrešljiv element za rast rastlin, je nujno potreben za proizvodnjo vitaminov, aminokislin (in zato beljakovin) ter encimov. Poleg tega je žveplo tista sestavina, ki daje zelenjavi, kot sta brokoli in čebula, značilen okus. Žvepla redko primanjkuje v vrtni zemlji, ker ga vsebujeta tako kisli dež kot tudi živalski gnoj.

Kaj je Epsomova sol?
Epsomova sol je naravni mineral, ki so ga odkrili v angleški pokrajini Epsom (od tod tudi ime). Kemično je Epsomova sol magnezijev sulfat s formulo MgSO4. Vsebuje približno 10 % magnezija in 13 % žvepla. Vrtnarji jo že stoletja dodajajo paradižnikom, paprikam in vrtnicam, ker tako naredijo več cvetov in plodov, rastline so bolj zelene in pridelek je večji. Več o tem, kako jo uporabljamo, pa preberite TUKAJ.

Epsomove soli pa ne bodo veseli samo vaši paradižniki in paprike, prijala bo tudi vam. Vsebuje veliko magnezija, ki je drugi najpogostejši element v naših celicah. Pomaga uravnavati več kot 325 encimov in sodeluje pri številnih telesnih funkcijah. Žal ga imamo pogosto premalo – primanjkljaj naj bi imelo kar 3/4 prebivalstva. Namakanje v kopeli z Epsomovo soljo je preprost način, da oskrbimo telo s potrebnim magnezijem, pomaga utrujenim mišicam in deluje proti krčem.

Razstrupljanje z magnezijevo kopeljo: v kadi tople vode raztopimo 1 skodelico Epsomove soli, 1 skodelico sode bikarbone, dodamo brizg jabolčnega kisa in 10 kapljic eteričnega olja (npr. sivke, ki pomirja). V takšni kopeli se namakamo vsaj pol ure; še bolje, če dlje.


Članek je bil objavljen v Novicah iz Gajinega vrta.

Če bi tudi vi radi enkrat mesečno prejeli brezplačne e-novice, pošljite naročilo na: gajin.vrt@gmail.com.