Izšel je prenovljen e-priročnik Homeopatija za rastline

Oktobra lani je izšel e-priročnik Homeopatija za rastline, a je bilo takoj jasno, da takšen kot je, ne bo mogel ostati. Ker je še toliko znanja, ki ga lahko zberemo, toliko izkušenj, ki jih lahko naberemo … PDF oblika, v kateri je bil, je samo za odtenek boljša od tiskane – ko je besedilo enkrat zapečeno, je pač takšno, kot je. Novi e-priročnik je tudi glede tega boljši. Nič več ni objavljen v PDF obliki, pač pa na spletu v obliki e-knjižice – še vedno pa je brezplačen. Naročite ga lahko po mailu: gajin.vrt@gmail.com ali bojcajanus@gmail.com.

Naslovnica prirocnikaTakšna e-knjižica je praktična z več vidikov. V stolpcu levo od priročnika lahko izbirate različne opcije:

  • lahko si ga shranite v PDF obliki za takrat, ko povezave morda ne bo.
  • ga naložite na ključek in odnesete na vikend.
  • lahko ga natisnete in odnesete s sabo na vrt.
  • še najbolj pa mi je všeč to, da lahko po priročniku brskate z lupo (v stolpcu na levi strani priročnika kliknete na lupo, nato v okence vpišete iskani pojem, npr. “uši”, in pokazala se vam bodo vsa besedila, ki vsebujejo ta pojem).

Želim vam veliko veselja ob listanju po priročniku. Srečno v novo pomlad! :)

The_flora_homoeopathica_(8260582845)

P.S. Če imate kakšno željo, vprašanje ali idejo, bom zelo vesela vsakega sporočila.

Zgodbe iz hleva

IMG_0736Po nekaj desetletjih lastništva mačk, psov in papagajev, sem od sobote ponosna lastnica treh koz. Ki so za povrhu še breje. Pasma je nekaj vmes (rjava rogata :); kakšen poznavalec me bo spet po prstih … Kakorkoli, pasme me nikoli niso več kot toliko zanimale. Mogoče se bo to sčasoma spremenilo, a sem za zdaj povsem zadovoljna z naravnimi mešanci, pa naj gre za mačke, pse ali koze.

Torej, nazaj h kozam. Zakaj kar tri? Ker so jih prodajali z istega naslova, in ker sem vprašala, kako je, če bi vzela več kot eno. Odgovor je bil: ja, lahko, nekaj količinskega popusta lahko dobite. Poleg tega se mi je zdelo takole: sestre so, od rojstva se poznajo, lažje jim bo, če bodo še naprej skupaj.

Svoje tri nove pridobitve sem priključila mali čredici: kobili Neli in belima kozjima sestrama Beki in Piki. Prvi dan je bil v hlevu cirkus (Nela na sredi boksa, vseh pet kozic pa v krožnem galopu okoli nje). Zdaj je že bolje, so se že umirile. Vsake toliko se še malo pomerijo s trki – pač, zmeniti se morajo, katera bo koza vodnica. Kar štiri od petih so breje, spomladi bodo v hlevu jasli :).

In zakaj koze? Ker je kozje mleko odlično, z lanenim oljem celo zelo zdravilno (morda ste že slišali o Dr. Budwigovi) in ga smem tako, kot kravjega ne. Ker bi rada poskusila in se naučila kaj novega, se naučila molsti, delati skuto in sir. Na srečo imam mentorja za pomoč in možnost nastanitve; ni mi bilo treba postaviti hleva, niti nabaviti sena (sem ga pa vsaj malo oddelala poleti, ko sem ga pomagala obračati in spravljati). Dela vsaj zaenkrat ni veliko: zjutraj in zvečer dobijo seno in žito, za posladek jabolka in zelenjavne ostanke iz kuhinje, enkrat tedensko pa kidanje hlevčka. In čohanje med ušesi in po vratu, tega pa čim več. Do konca zime bodo v hlevu, od pomladi do pozne jeseni pa na svežem zraku na pašniku ob robu gozda.

IMG_0732

IMG_0722

IMG_0739

IMG_0723

Kučme iz Lunine dlake za novo posajena drevesca

IMG_0072

Na sliki: Luna, dobaviteljica dlake IMG_0075
Mlada, na novo posajena drevesca, imajo veliko, kar 25 % možnosti, da jim ne bo uspelo preživeti prvega leta. Nekaj zaradi šoka in poškodb ob presaditvi, nekaj zaradi voluharjev, ki se jih z veseljem lotijo, zaradi zajcev in srn, pa zaradi bolezni in drugih škodljivcev … Več možnosti (namesto 75 % kar 95 %) za preživetje imajo, če jih ob sajenju založimo še s Pospeševalcem rasti z bioogljem. In s kakšno dodatno idejo za zaščito pred tistimi, ki bi jih sicer z veseljem poglodali, pa jih potem ne morejo.

Kako sadimo drevesa, sem pisala že zadnjič, v tejle objavi: Četrtina mladih dreves po sajenju propade

Lani jeseni smo posadili nekaj mladih borovcev na parceli, ki je daleč od hiš in na katero imajo srne nemoten dostop. Jasno je bilo, da bi bilo treba nekaj narediti za njihovo zaščito. In smo: vsako drevesce je dobilo ovoj iz plastične mreže in kučmo iz Lunine dlake. Lune se je sicer vse poletje kopala v bližnjem potoku, ampak mislim, da je vseeno dovolj po pasje dehtela, da se ni bilo bati, da dlaka ne bi bila več razkošno navdahnjena.

In je bilo res tako. Fotografije so bile posnete pred nekaj dnevi; zaščita odlično deluje. Pasjo dlako s pridom uporabimo za odganjanje popadljivcev (beri: kun) tudi pri golobih v golobnjaku in kurah v kurniku. Nauk: nabavite si psa, s čim bolj gosto in dolgo dlako, veliko ga božajte in razčesavajte, pa ne boste imeli težav ne s srnami, ne s kunami, pes pa vam bo nadvse hvaležen za razvajanje.
IMG_0061

Po izkušnjah iz preteklih let zgolj plastična pogosto mreža ni dovolj.
Pametne srne jo znajo privzdigniti in odstraniti toliko, da pridejo do sladkega mladega lubja in vršičkov.
Zdaj se kaj takega ne bo več zgodilo.
IMG_0070

This entry was posted on januar 26, 2016, in Uncategorized. 2 Komentarjev

Kaparji na benjaminu in vabilo na predavanje

Obožujem, kadar imam prav … :) Pa ne v slabem, tega nihče ne rabi, ampak v dobrem. Tjana iz Zgornjih Bitenj (mogoče se je spomnite, sem že pisala o njej, pionirka biodinamike in permakulturnih norosti na tem koncu Gorenjske) se je malo skeptično (sva ptici iz istega gnezda) lotila zdravljenja svojih benjaminov, limon in fige s homeopatijo za rastline.

Danes sem dobila Tatjanin mail. Tatjana je zelo aktivna tudi v svojem društvu in v Sorškem polju, zato je njen opis hkrati vabilo na predavanje. Objavljam ga, ker mi je zelo všeč. Homeopatija je spet zmagala! :)

Mojega benjamina vsako leto napade kapar. Poleti sem si vzela čas in ga vsak dan čistila s čistim alkoholom, a očitno ni nič zaleglo. Zopet so se ti nezaželeni gostje pojavili na mojem velikem prijatelju.
Pri Bojci Januš sem dobila homeopatske kroglice Petroleum C30. Uporaba je čisto preprosta. 4 kroglice sem raztopila v litru vode, in 5 dni zapored špricala benjamina.

2016-01-07 12.54.35

Včeraj sem si ogledala v kakšnem stanju je rastlina.

Sprva sem mislila, da ni uspelo. S prsti sem čistila kaparje, ki so šli veliko lažje z listov in debla, potem sem pa potresla celotno rastlino in glej ga zlomka – kaj vse je padlo na tla. Sedaj vsak dan še malo potresem in še vedno pade kakšen na tla. Seveda bom rastlino spremljala in če se bo pojavil še kakšen ponovila postopek v upanju, da sem se za vedno znebila te zajedalske golazni. 

2016-01-21 14.14.47
Prilagam fotografije obolelih listov, crknjenih kaparjev :) in benjamina. Sedaj bom na ta način “napadla” še limono in figo, ki sta podlegli omenjenim napadalcem.

Vsi, ki vas kaj več zanima o uporabi homeopatije v rastlinskem svetu (plesni, škodljivci, polži, uši …. ), pridite na predavanje v petek 12.2. ob 19. uri v Stražišče v Šmartinski dom, kjer nam bo Bojca Januš zaupala še več skrivnosti uporabe teh malih, a zelo prodornih in uporabnih, kroglic. VSTOP JE BREZPLAČEN 

Lp, Tatjana  2016-01-21 14.15.05

 

Topla greda za spomladanske zmrznjence

Klima, v kateri smo, za gojenje zelenjave ni najbolj ugodna. Pomagamo si na različne načine – ena od njih je topla greda. S toplo gredo pa lahko rastno sezono podaljšamo in si že v hladnem delu leta privoščimo več vrst sveže zelenjave.

Za toplo gredo velja, da je poleg tega, da so v njej rastline pred vremenom tako ali drugače zaščitene (s plastično folijo, steklenimi ploščami, starimi okni, položenimi na lesene okvirje ali okvirje iz senenih kvadrov) tudi ogrevana. Za ogrevanje izkoristimo male, le pod mikroskopom vidne sodelavce – mikroorganizme, ki razkrajajo organske snovi, ob tem pa se razvije toplota.

IMG_0428

Kako deluje topla greda

Topla greda rastlinam prija zato, ker v prst, kjer rastejo, oddaja toploto, ki nastane zaradi razkroja organskih snovi pod njo. Na ta način se krepko podaljša rastna sezona. Spomladi so dnevi že dovolj dolgi in je za rastline oziroma njihovo rast svetlobe dovolj, ni pa dovolj toplo in ni še minila nevarnost zmrzali. Zato je sajenje na prosto za marsikatero zelenjavo tvegano početje. Nevarnost zmrzali v Sloveniji zanesljivo mine šele sredi maja; če bi do takrat čakali s sejanjem in vzgojo sadik na toploto občutljivih rastlin, rastline ne bi imele dovolj časa za proizvodnjo plodov. Že dober mesec kasneje nastopi poletni solsticij, ko je dan najdaljši. Takrat je praviloma dovolj toplo, a se je dan začel že spet krajšati. Nalogo, kako ujeti dolg dan in hkrati rastlinam zagotoviti dovolj enakomerne in stalne toplote, dobro reši topla greda.

IMG_0429

Materiali za tople grede

Tople grede so narejene iz mešanice gnoja, slame, živalske nastelje … katerihkoli snovi, ki ob svojem razkroju oddajajo toploto. V njihovi vrhnji plasti, ki je iz vrtne prsti, lahko nato vzgajamo sadike nežne in občutljive zelenjavo, kot je na primer paprika ali nizek stročji fižol veliko bolj zgodaj, kot bi jih lahko sicer, pa tudi vse ostale vrste zelenjave bodo za na mizo pripravljene dosti prej.


IMG_0433

Kdaj jo je najbolje narediti

Najboljši čas, da naredimo toplo gredo, je konec januarja. Če ta čas zamudimo, pa lahko toplo gredo naredimo tudi kasneje, vse dokler je hladno. Koristna bo še kar nekaj mesecev, saj prava toplota, ko tople grede res ne potrebujemo več, nastopi šele maja.

 

Izdelava tople grede

Priporočljiva širina tople grede je od 120 do 150 cm, dolžina pa poljubna, a največ 2 do 3 m dolgih. Globina tople grede je odvisna od količine materiala, ki ga imamo na voljo, predvsem pa od tega, kdaj jo naredimo. Topla greda, ki jo izdelamo januarja, mora imeti vsaj 60 cm (še bolje pa 75 cm) debelo plast gnoja in nastilja, sicer ne bo mogla ohraniti dovolj toplote do takrat, ko bo vreme dovolj toplo.

File:The Boston Cooking School magazine of culinary science and domestic economics (1905) (14586633800).jpg

Priprava:

  1. Najprej odstranimo zgornjo plast prsti na mestu, kjer bomo izdelali toplo gredo. Prst shranimo, ker jo bomo porabili za zadnjo plast.
  2. Topla greda nujno potrebuje okvir iz lesa. Gredo, ki ima okvir, je lažje vzdrževati, prav tako pa je okvir nujen, če tople grede ne bomo izdelali v rastlinjaku, pač pa bo postavljena na prostem, ker jo bomo morali pokriti s pokrovom in tako zaščititi rastline tudi od zgoraj. Namesto lesenega okvira si lahko omislimo okvir iz senenih ali slamnatih kvadrov, če nam prostor to dopušča.
  3. Tople grede, ki so postavljene pod milim nebom, moramo nujno pokriti s plastičnimi ali steklenimi pokrovi. Plastika je sicer bolj praktična, a prepušča manj svetlobe. Za izdelavo pokrova lahko uporabimo stara okna. Če smo spretni, jih še pritrdimo na okvir in izdelamo preprost sistem za dvigovanje pokrova. Tople grede bomo v toplih dneh morali tudi zračiti, da se v njih ne bi razvila plesen.
  4. Na mestu, kjer smo odstranili prst, naložimo plasti za toplo gredo. Izmenjaje naložimo plast konjskega gnoja s plastjo nastilje s senom (ali listjem). Če ne moremo dobiti nastilje, lahko uporabimo seno, ki ga, če le lahko, najprej zdrobimo v drobilniku. Na ta način povečamo površino, ki jo lahko mikroorganizmi obdelujejo, njihovo delo bo lažje in hitrejše. Da pa se ne bi greda prehitro segrela in tudi prehitro ohladila, to preprečimo tako, da plasti materialov dobro stisnemo in tako upočasnimo razkroj. V tesno naložene plasti bo lahko prodrlo manj kisika, zato bo tudi razkroj počasnejši in bolj enakomeren.
  5. Globina tople grede določa, kako dolgo bo topla greda ohranila rastlinam prijetno toploto. 60 cm globoka plast gnoja in nastilja v grobem zagotavlja 3 mesece toplote v topli gredi.
  6. Nazadnje na toplo gredo nasujemo in poravnamo izkopano prst. Če bomo v toplo gredo sejali seme in pridelali lastne sadike, prst pred dodajanjem presejemo. Na gnoj nato najprej položimo večje grude, bolj fino presejano prst prihranimo za zadnjo plast. Lahko jo obogatimo z domačim ali kupljenim kompostom ali obogatenim bioogljem (250 g na 1 m2).
  7. Nazadnje lahko dodamo še plast zastirke, ki bo dodatno skrbela za ohranjanje enakomerne temperature v topli gredi.
  8. Po tem, ko smo toplo gredo sestavili, začnemo spremljati gibanje temperature s pomočjo termometra, ki ga zapičimo v prst. Sprva bo naraščala, nato se bo rast temperature ustavila, nato pa rahlo upadla in se končno ustalila. S sejanjem ali sajenjem začnemo takrat, ko se temperatura v topli gredi ustali ali začne rahlo upadati.

OPOMBA: V mešanici konjskega in kozjega gnoja, ki sem ga uporabila za toplo gredo, je bilo biooglje že dodano. Biooglje smo dodajali v konjski in kozji hlev ves čas zbiranja. Ščitilo je konjska in kozja kopita, manj je bilo neprijetnih vonjav, ker je biooglje vpilo tekočine in razkuževalo odpadke, poleg tega pa je bila tudi hranilna vrednost nastalega gnoja za vrt veliko večja.

Za zadnjo, zgornjo plast, sem izkopano vrtno zemljo pomešala s Kompostom z bioogljem za sadike v razmerju 1:3 (na 3 dele zemlje 1 del komposta z bioogljem za sadike).

AKCIJA Kompost za sadike 60 l 201601

Naročila: gajin.vrt@gmail.com

AKCIJA traja do 31. januarja 2016 oziroma do razprodaje zalog

This entry was posted on januar 19, 2016, in Uncategorized. 3 Komentarjev

Kutinovi bomboni

Nekaj domačega, za pocrkljat, brez kemije in umetnih barv sem hotela pripravit. Kutine so v bunkerju začele gniti, treba jih bo predelat v nekaj drugega. Marmelad in sladic sem se že naveličala, želeja iz kutin pa še nikoli nisem pripravila. Tudi zato, ker je bil recept največkrat zelo zakompliciran, npr. z navodili o več tednov dolgem sušenju po omarah … hm … Na Živinem blogu sem našla recept, po katerem narediš iz kutin sok, pa še bombone. In sem se lotila :). Najprej s kutin zribat mehko rjavo kosmatost … in jih tako lepo dišeče, bleščeče in rumene pofotkat.

IMG_0289

Živa piše, da gre za starinski recept, za katerega porabimo kar nekaj časa, a je na koncu trud bogato poplačan. Izdelavo razdelimo v več faz, tako da lahko kuhane kutine tudi zamrznemo in nadaljujemo s pripravo bombonov takrat, ko imamo dovolj časa.

Najprej s kutin odrgnemo rjav puh, jih operemo, razrežemo na četrtine in odstranimo peščišča, muhe in peclje. Lupiti jih ni treba, je škoda vitaminov in vlaknin (razen, če ne veste, ali so bile škropljene). Kutine skuhamo – to je prva faza, priprava kutinovega soka:

Kutinov sok:
2 kg kutin
250 g sladkorja
1,5 l vode

Na četrtine narezane kutine stresemo v velik lonec. Dodamo sladkor in vodo, premešamo in pristavimo. Zavremo, znižamo temperaturo, da samo še rahlo vre, in počasi kuhamo eno uro in pol. Čez noč pustimo, da se ohladi. Zjutraj sok precedimo skozi krpo ali gosto cedilo (kutine pri tem res dobro ožmemo, da vsebujejo čim manj vode!), ga še enkrat prevremo in nalijemo v čiste steklenice.

Iz ohlajenih kutin naredimo kutinov sir (kar je zgolj drugo ime za kutinov žele ali kutinove bombone …) ali jih oblite s čokolado in stepeno sladko smetano pojemo za sladico.

Bomboni iz kutinovega sira:

Originalni osnovni recept (količine prilagodimo količini kutin):
1 kg skuhanih kutin
1 kg sladkorja
limonina lupina (bio) in sok 1 limone
malo pomarančne lupine
cimet
1 šilce češnjevega, višnjevega ali hruškovega žganja

IMG_0598

Skuhane kutine sem stehtala, da sem ugotovila, koliko ostalih sestavin moram še dodati. Za 4 kg kutin sem osnovni recept početverila. Nato sem jih zmlela, jim dodala sladkor, sok dveh limon, in dva pokrovčka cimeta. Vse skupaj sem dobro premešala. Po originalnem receptu bi morala to maso še kuhat, pa si nisem upala … takole kuhanje marmelade se lahko hitro konča s prižigom, ker me od štedilnika, če se ne dogaja kaj zelo dramatičnega, preveč rado odnese med knjige in k računalniku, na štedilnik in lonce na njem pa pozabim … Zato sem se odločila za manj nevarno pot: kutinovo maso sem na 1,5 cm debelo namazala na 3 pekače, obložene s folijo, in jih pozno popoldan dala v pečico, segreto na 60 °C. Za neznano dolgo obdobje časa … vsaj približno pa do polnoči (torej nekako 8 ur). Ker se mi rezultat še ni zdel dovolj podoben želenemu želeju, in ker sem šele sredi noči dobila zanimiv podatek, da je nekje v hiši tudi sušilnik sadja, sem sušenje v pečici prekinila in proizvodnjo bombonov prestavila na naslednji dan.

Do konca sem želeje posušila v sušilniku za sadje. Uporabna naprava, priznam, bo še kdaj prišla prav. V njej se je sir posušil do te mere, da ni bil več pocast, v nekaj urah. Potem sem ga še malo sušila na zraku, nazadnje pa plošče kutinovega sira posipala s kakavom (nesladkanim), jih narezala na kocke in dala v promet. Nesladkan kakav je odličen protistrup sladkemu želeju – a tudi ta ni sladek, kot so kupljene sladice, ki kar zapečejo v jezik – njegova sladkost je bolj naravna in prijetna. Cimet pa – brez cimeta ni praznikov :).

IMG_0595

Svete noči: zakopljemo seme

Danes, 24. 12. se začne čas med dvema letoma, svete noči; ta čas se konča s 6. januarjem.
Danes, na prvi dan svetih noči, je čas za zakopavanje semen, ki jih nato odkopljemo 6. januarja.

Tako “pripravljeno” seme bo ozdravljeno, če je bilo poškodovano …
… pomlajeno, če je bilo staro …
… in bo z veliko večjim veseljem in uspehom vzkalilo in obrodilo v novem letu.

IMG_0044
Seme v papirnatih vrečkah (lahko jih naredimo sami iz papirnatih brisačk; ne pozabimo označiti vsebine) spravimo v steklene kozarce s pokrovčki ali glinaste lončke.
Boljša od stekla je glina, a je zelo pomembno, da se da lončke tesno zapreti, da vanje ne bi prodrla vlaga.
Za vsak primer jih lahko zavijemo še v v plastične vrečke in zložimo v škatlo.
Zakopljemo jih vsaj 30 cm globoko.
Luknjo je smiselno skopati že jeseni, ko zemlja ni zamrznjena, a zaradi nenavadno blagega vremena tudi zdaj v večini Slovenije s tem ne bo težav.
Vse skupaj pokrijemo s senom ali slamo, listjem ali deskami in zemljo.

Semena bomo vzeli iz zemlje 6. januarja. V času med 24.12. in 6.1., v času svetih noči, dobijo semena impulze, ki so pomembni za razvoj rastlin.

Zakopano seme, ki je v zemlji vseh 12 svetih noči, prekaša ostalo seme po vitalnosti, kalivosti in rasti in je dvakrat bolj odporno kot seme, ki ga nismo zakopali.

IMG_0053

Gremo kopat! Časa je še do polnoči …

P.S. In kaj, če smo zamudili prvi sveti večer? Nič hudega, nikoli ni prepozno. Zakopano seme bo dobilo nekaj manj kozmičnih energij, z vsakim zamujenim dnem jih bo dobilo malo manj, a vseeno je nekaj bolje kot nič – vedno je nekaj bolje kot nič :).