Paradižniki pozdravljeni :)

Kolega Mare, ki mi je poslal fotke obolelih paradižnikov, je kljub skepsi (“Bojca, a tale majhna flaška z micenimi globulami naj bi pomagala, pa mal biooglja … a si ti mal čarovnice, al kaj??” :) resno vzel zadevo in se držal vsega, kar sem mu svetovala. Vsak paradižnik je dobil pest biooglja in zalivanje s Carbo vegetabilisom (5 globul raztopimo v litru vode, damo v škropilnico s še 9 litri vode, nato pa s pripravkom zalivamo 3 do 4 x na 2 do 3 dni; če je zemlja namočena od dežja, uporabimo nerazredčen pripravek).

Rezultat je fantastičen. Pravkar mi je poslal fotografije čudovitih, zdravih, polnih paradižnikov. Kako sva se jih lotila, sem napisala TUKAJ. Zdaj pa poglejte, kakšni so njegovi paradajzi zdaj :).

WP_000082 WP_000083 WP_000084 WP_000085 WP_000086 WP_000087 WP_000088 WP_000100 WP_000101 WP_000102 WP_000103 WP_000105 WP_000106 WP_000107 WP_000109

Polomljeno ostrožnikovo steblo in nalomljene kosti stopala

Polomljeno ostrožnikovo steblo

Christiane Maute na prvih straneh svoje knjige Homeopathy for plants opisuje, kako je pozdravila nalomljeno steblo svojega ostrožnika. Polomil se ji je takoj, ko ga je prinesla domov in ga hotela posaditi. Pa se ji je nesrečno izmuznil iz rok in skupaj z loncem odletel na tla. Kljub vsemu ga je posadila in zalila s pripravkom iz Arnice. Na njeno veliko presenečenje je bil naslednje jutro spet pokončen. Še hujši primer je bil velik grm črnega ribeza, ki mu je neurje odlomilo vrh in ga odvrglo več metrov stran. Spet je pomagala Arnica. Odlomljeni vrh je prirastel nazaj … fantastično.

WP_20150815_007Nalomljene kosti stopala

V petek ponoči sem lovila ravnotežje po strmi kamniti poti. Potep je bil nenačrtovan in namesto česa primernega sem imela obute gumijaste cokle. Pametno. Ta silna pamet me je nagradila z nalomljenimi kostmi v nartu desne noge. In to zdaj, ko je toliko za početi, na vrtu, po hiši, v kuhinji … Rentgenska slika kosti v stopalu je bila sicer zelo zanimiva, hvala, lepo videt, lepe gladke bele kosti so mi bile kar všeč :). Ni mi pa všeč, da zdaj naokoli šantam z berglami, še manj pa mi je všeč napoved, da se taka zadeva celi vsaj 4 tedne. Pa saj je samo nekaj koščic … a mislite resno … :(.

Če je dobro za ostrožnik …

Potem sem povezala ostrožnik in črni ribez Christiane Maute z informacijami o Arnici in zlomljenih kosteh, ki so objavljene na spletni strani Homeopathy plus in si včeraj zvečer naredila kopel s homeopatskimi globulami Arnica C200 za polomljeno taco. 6 globul sem stopila v 1,5 dl vode, temeljito pretresla in dodala vodi v lavorju. Potem sem pa namakala in namakala … (tudi zdajle, ko to pišem, namakam … uf, kako paše :).

Rezultat: takoj je bilo malo bolje, manj boli, ponoči sem lahko spala, danes zjutraj pa odkrevsala v kuhinjo po kavo s samo eno berglo, druga je dobila dopust. Stopalo je že dosti bolj gibljivo, vsaj za kratek čas že lahko naslonim na tla peto ali prste, ne da bi ob tem vriskala (pa ne od sreče). Naključje? Mislim, da ne. Zdravniki so napovedali čisto drugačen razplet dogodkov :). Upam, da bom okrevanje lahko skrajšala, kolikor se bo dalo.
WP_20150815_005

Homeopatija za zdravljenje rastlin + biooglje = eko revolucija

Stvari se praviloma zgodijo same od sebe. Naključij ni, samo zdijo se taka. Potem, kasneje, človek pogleda nazaj in vidi logično sosledje dogodkov, uvidi, da drugače ni moglo biti … tudi če se upira, blokira, zaustavi tok dogajanja, ga tok, ki je edino pravi, pravičen, pravilen, prej ali slej odplavi v pravo smer. Prava smer je vedno tista, ki je namenjena, in v kateri se vse zgodi tako, kot se edino lahko in mora, v tem, najboljšem od vseh možnih svetov. Zato naključij ni, vse je logično. Ampak logiko običajno vidimo šele kasneje, ko pogledamo nazaj … in takrat nastane tisti “aha” moment. Moje letošnje leto je kar celo tako, polno aha momentov. In s pričakovanjem čakam, kdaj bo prišel naslednji “aha!” :).

OK, dovolj nakladanja … ;). Hotela sem povedat, da imam novo strast. Brez skrbi, ni filozofiranje, ampak homeopatija za zdravljenje rastlin ali agrohomeopatija.  Homeopatija za rastline je stranski poganjek homeopatije in meni neznansko blizu. Zadnjih nekaj let sem se učila o celostnem pogledu na človekovo zdravje (poleg vsega ostalega, kar sem počela v Gajinem vrtu in permakulturi) – in homeopatija za rastline je logično nadaljevanje. Samo da ne gre za bitja na dveh nogah in dlakami na vrhu glave, ampak za zelena bitja s koreninami. Princip je isti: bolezni so zgolj simptomi, odkriti je treba pravi vzrok. To je zabavno, ker si lahko pri odkrivanju neke vrste detektiv – v katerem grmu tiči zajec? Nagrada pa je velika, trdno in logično zdravje, ravnovesje v takem ali drugačnem bitju.

WP_20150814_008

Letos sem nabavila dve od redkih knjig, ki obravnavajo to temo. In se lotila branja in poskušanja. Področje je obsežno, počasi se prebijam in učim. Najprej smo preskusili globule za polže (Helix Tosta D6), potem smo zdravili (in ga še) prijateljev vinograd, uspešno zatrli uši, ki so žrle visok fižol v Leskovcu pri Krškem, pozdravili paradižnike, ki jih napada plesen, zdaj je pomoči potrebna 15 let stara kutina … in tako naprej. Ganljivo je, kako zelo imamo ljudje radi svoje rastline. Se sliši utrgano? Če imate zelene prste in srce, veste o čem govorim.

Biooglje je logično povezano s homeopatijo za rastline – prvo krepi in zato ohranja zdravje od spodaj, druga pa ščiti in zdravi od zgoraj. Oboje me privlači iz preprostega razloga: rdeča nit je pri obeh ista – holističen, celosten pogled na bitje, takšno ali drugačno, na ravnovesje v njem, ali odsotnost le-tega, ki se kaže v simptomih, ki jim rečemo bolezen.

Toliko na kratko, zakaj ima ta objava tak naslov. Oba, biooglje in homeopatija za rastline sta za nas, zahodnjake, precej novi področji (Indijci homeopatijo za rastline obvladajo že zelo dolgo); revoluciji, ki sta se pojavili šele v prvih letih prejšnjega desetletja. Oba temeljita na logiki – in kar je res, je logično. In kar je logično, je res :).

Paradižnikovo plesen se da pozdraviti – s homeopatskimi globulami Carbo vegetabilis C30

Kolega Mare mi je poslal fotografije svojega paradižnika in vprašanje …
V__B900

Na sliki: zgodna faza obolenja; plesen se začne na konicah in robovih listov, hitro prekrije večje površine, na koncu vse, tudi stebla porjavjo in se posušijo, rastlina propade.
Mare mi je napisal: “KAJ JE NAROBE Z NJIM? Včasih sem na robu njive posadil nekaj sadik, jih zalival ali pa tudi ne, pa je bilo vsako leto še preveč paradajza … zdaj ima pa vse: gnoj, zalivanje, pa nikoli po listih, strehico, … in rezultat? Takle, vidiš na fotki :(. Kaj se da narediti? Se ga da rešiti?”
Aha, mislim, da se ga da :)
Paradajzi, pa če nam je všeč ali ne, niso kar tako. Nekaj osnovnih pravil moramo poznati in jih nikoli kršiti. Pravila so: 1. ne pregnojimo zemlje, 2. nikoli ne zalivamo po listih, 3. kolobarimo, 4. ne tlačimo jih skupaj, 5. okrepimo tla, 6. zganjamo preventivo ali vsaj kurativo s homeopatijo, 7. ne šokiramo jih z izmeničnim pomanjkanjem in preobilico vode.
1. Ne pregnojimo zemlje
Preveč gnoja pomeni preveč dušika. Zaradi tega bo rastlina naredila veliko listne mase, pa malo cvetov in plodov; gost grm pomeni, da se bo paradižnik težje posušil – več vlage pomeni večjo možnost za plesen. Predvsem pa veliko dušika pomeni, da bo rastlina težje prišla do kalcija in kalija v tleh (ker se pač dušik tako močno tišči naprej …), tudi če bo teh dveh elementov v zemlji dovolj. Pomanjkanje kalcija se kaže kot temne lise na dnu ploda, iz katerih se razvije gniloba in plesen, ki se postopoma razširi na vso rastlino. Pomanjkanje kalija pa tako, da predel ploda okoli peclja ostane rumeno zelen, tudi ko je ostali del ploda že rdeč in zrel. Plod nikoli povsem ne dozori, pač pa nekako otrdi, oleseni.
Logika dogajanja je preprosta: pomanjkanje mineralov povzroči, da je rastlina bolj šibka, zato nagnjena k boleznim, in hitro je plesen tu. Plesen je tudi v tem primeru simptom, ne osnovna bolezen. Holistika deluje tudi v rastlinskem svetu :).
2. Paradižnika nikoli ne zalivamo po listih
3. Kolobarimo
Če se da, na 4 leta; če ne pa vsaj toliko kot lahko. Razhudnikov (krompir, paradižnik, tobak, jajčevec) ne sadimo skupaj. Paradižnik in krompir imata iste bolezni.
4. Ne tlačimo jih skupaj
Preveč na tesno posajeni paradižniki bodo trpeli, premalo zraka, svetlobe, težko se bodo osušili … hitro oslabeli in raje zboleli.
5. Ne šokiramo jih z izmeničnim pomanjkanjem in preobilico vode
Neenakomerno zalivanje, enkrat premalo, enkrat preveč, površinsko, nezadostno, ne le da oslabi rastlino. Je tudi dodaten vzrok, da rastlina ne more izkoristiti kalcija v tleh (posledice – glej točko 1).
6. Okrepimo tla
Z gnojem ja, ko je treba – a to je na nekaj let ali nič, če imamo močan domač kompost. Redno vsako leto pa dodamo biooglje obogateno z mikroorganizmi, po skodelico na sadiko. Biooglje kompleks lahko dodamo kadarkoli, tudi med sezono – deluje takoj in ostane v prsti, paradižnik pa ima večjo možnost, da bo do konca sezone zdrav in močan.
7. Zganjamo preventivo ali vsaj kurativo s homeopatijo
Za paradižnike je takrat, ko se plesen že pojavi, pravi homeopatski pripravek Carbo Vegetabilis (lahko ga naročite v Gajinem vrtu ali na moj mail bojcajanus@gmail.com. Cena za stekleničko z 10 g globul (kar je 235 globul, sem preštela :) – je 12 €. Za eno zalivalko z 10 l volumna jih boste porabili 5 – torej bo steklenička zadoščala za zelo dolgo časa).
… nekaj moram priznati … zadnje mesece se učim o homeopatiji za rastline in sem čedalje bolj navdušena. Je v skladu s tem, kamor plujem zadnja leta, holističen pristop do zdravja – in razlika z ljudmi je edino ta – ljudje lahko sami povedo, kaj jih muči, opišejo svoje simptome, povedo, kje jih boli … rastline tega ne morejo, zato smo ljudje njihovi glasniki. Tako kot Mare – on je glasnik svojih paradajzov :). Še nekaj sem mu pozabila reči: Mare poje v operi. Če bi svojih paradajzom privoščil kakšen košček arije, recino Sarastra iz Čarobne piščali, o, koliko hitreje bi se spet postavili na noge :).
Maretu sem poslala osebna :) navodila za zdravljenje njegovih paradajzov:
​Posledica pomanjkanja minera​lov je oslabljena rastlina, ki je bolj dovzetna za bolezni – v primeru paradižnikov največkrat krompirjeva/paradižnikova plesen. Če prav razumem, se je začelo na plodovoih, vidi se tudi že na listih.
Rešitev:
1. Nujno: enakomerno in redno zalivanje, predvsem pa zadostno. Zemlja mora biti vedno vlažna v globini 30 cm (na površju bo lahko videti suha – da te to ne zavede). NIKOLI ne zalivamo po listih in nikoli, ko na paradižnike sije sonce! Še boljši je kapljični sistem zalivanja ali olla namakalni sistem (z glinastimi bučkami – enakomerna oskrba z vodo).
2. Nujno: Homeopatsko zdravilo proti paradižnikovi plesni Carbo vegetabilis 30 C (stane 12 €). 4 zaporedne dni zalivamo rastlino z vodo s homeopatskimi globulami (5 globul na 1 l vode). V steklenički z 10 g je cca 235 globul – dovolj za dolgo časa.​
3. Dodatno lahko kalcij (dobi se v semenarni – če bi rad bil prepričan, če ga sploh rabiš, naroči analizo zemlje, a ni poceni) in biooglje kompleks (majhna skodelica vsaki rastlini) – cena 10,90 € za kg ali 100 € za 20 kg, ki zadržuje vodo in hranila, da ni več šokov – izmenična moča in suša sta šok za paradižnike.
4. Pomembno je tudi, koliko prostora imajo paradižniki, če so posajeni preveč skupaj, ni dobro.​ Zdaj se jih seveda ne sme presajati, lahko pa se to upošteva naslednje leto.
5. Obtrgati obolele liste, če to ne pomeni, da bo rastlina potem povsem gola; mora jih imeti dovolj, da bo lahko preživela, brez fotosinteze to ne bo možno. Obolele liste in plodove damo lahko na sredo kompostnega kupa, kjer se temperatura dvigne do 60 °C (če je pravilno sestavljen in pripravljen) sicer te plodove in liste raje sežgemo.
6. Pazimo, da z rokami ne prenašamo bolezni. Roke, rokavice in orodje očistimo po delu z obolelimi deli rastline.
Še tole:
paradižniki so, kot vse plodovke (razhudniki in bučevke) zelo požrešni, kar se tiče vode in hranil v tleh; vendar pa pregnojena zemlja deluje na rastline slabo: zaradi preveč gnoja bo v zemlji preveč dušika, paradižniki bodo imeli ogromno listne mase, pa malo cvetja in plodov; zaradi obilice dušika bodo težje prišli do kalcija in kalija (tudi če bo teh dveh elementov v zemlji sicer dovolj), zato bodo bolj nagnjeni k boleznim (paradižnikova plesen).
Rešitev: pazimo, da zemlje ne pregnojimo.
aha, pa še to …
– paradižnika in krompirja ne sadimo blizu – oba sta razhudnika in imata iste bolezni
– kolobar za paradižnik je 4 leta (če ne gre, prav, ampak vsaj ne vsako leto na isto mesto …)
– pokrivanje paradižnikov s strehico ni zanesljiva rešitev; spore plesni se prenašajo tudi po zraku, z rokami … v hišicah pa paradižnik pogosto napade druga težava: bela mušica.
Rešitev je: vzgojiti zdrave, odporne rastline in jih opremiti s hrano od spodaj (z mikroorganizmi obogateno biooglje) in zgoraj (homeopatska zdravila za rastline).
P.S. Paradajze smo rešili – kakšni so bili po zdravljenu, sem objavila TUKAJ.

Kako deluje biooglje: Katkin vrt

Danes prepuščam besedo Katki, arhitektki z zelo zanimivo zgodbo, ki doma na Golteh ustvarja čaroben vrt s kuhalnikom Biočar, zastirko, dobro voljo in bioogljem:

 

Hojla, Bojca!

Se javljam za nagradni natečaj ;).

Evo, takole solato, jagode, česen … imam pa jaz na gredah, kjer je precej biooglja, ki sem ga lani pridelala že marca kar v kaminu. Težko dam fotke prej/potem, ker tistega prej ni bilo :). Ko je bilo, je bilo že z bioogljem :D.

Prvih 5 fotk je letošnjih, naslednje so pa še od lani, ko mi je res vse tako raslo, da so hodili gledat bližnji in daljni sosedje :D. Vse je v glavnem zasluga biooglja in zastirke (tudi delno po tvojem nasvetu ;). Itak lahko napišeš, da je bil tvoj blog moja prva šola permakulture. Ni pa treba napisat, da so mi konec julija (kmalu po teh fotkah) odšli vsi paradajzi :(.

(Ne, zlata Katka, ne bomo cenzurirali :). Za nagrado za ves trud pa lahko dobiš homeopatski pripravek, ki bo letos zaščitil tvoje paradajze. Prav? :)
Aha, še nekaj: krompir pod senom iz tvojega bloga – iz 15 na travo postavljenih in s senom pokritih krompirjev jih je ratalo skoraj 10 kg! Blitva je bila gromozanska, na eni hokaido sadiki je zraslo čez 20 buč, razrasla se mi je po vseh ograjah, vsaka endivija je imela okrog 1 kg (merilo je moj Crox :) … Zdaj zgleda, da se hvalim :), hočem ti le pokazati, kako je name vplival tvoj blog in na moje rastlinice tvoji nasveti (in seveda biooglje!! ;). Se zdaj čudiš, da sem te pogrešala, ko si imela svoje probleme? Res je, da sem prebrala tudi vse Holzerjeve knjige, da sem se vpisala na Gartlc, preštudirala miljavžent strani na netu itd., ampak tvoja zasluga je, da sem se sploh spravila v ta gromozanski projekt – imeti vrt. Če kdaj utegneš, si poglej na temle linku, kako je zgledal začetek s podiranjem smrek, kopanjem, premetavanjem zemlje … :) : https://photos.google.com/u/0/album/AF1QipO6uXEXd_CRAVvjIKCF2vclxjUxEu3OwBRofumQ
Če ti karkoli od tega pride prav, kar objavi kot referenco!
Lp, Katka
klikni na fotografijo, da si lahko ogledaš galerijo fotografij:
20140926_111436

Zamujen rojstni dan … bo pa poletna akcija :)

28. aprila je bil 5. rojstni dan bloga Permakultura za telebane. Pet let ga že pišem, več ali manj redno. Zelo dobro se še spomnim prvega posta in veselja ob vsakem novem obiskovalcu, ob vsakem novem komentarju, ob vsakem novem lajku. Tudi danes to veselje ni čisto nič manjše. Na obletnico sem se spomnila dosti prej, pa kak teden prej, pa 2 dni prej … pa potem spet kakšen mesec kasneje.

Tako da, praznovanje okrogle obletnice mesec in pol kasneje nekako ni več čisto tisto, kar bi z veseljem naredila. Pa vseeno … žuli me, da ne bi nič takega zakuhala.

In sem se spomnila. Takole:

  • vsi, ki ste ali pa še boste počeli karkoli (jasno, karkoli od tega, kar je priporočeno v navodilih, ali vsaj približno sorodno temu ;) z bioogljem, kompostom, Biočarjem, Helix Tosto in QR Zeliščnim aktivatorjem (in drugimi izdelki iz Gajinega vrta – ker že prihajajo novi),
  • vse skupaj dokumentirali v smislu PREJ – POTEM (npr. tako kot moja prijateljica, ki mi še vedno ni poslala slik, kako so njeni ljubljeni rdeči polži imeli lačen mimohod ob solatki ob potoku, a ne Mateja … ;)
  • z BESEDO in SLIKO (= fotografijo),
  • rezultat poslali na mail bojcajanus@gmail.com, in
  • dovolili, da vaše prispevke objavim,
  • boste NAGRAJENI z izdelkom iz Gajinega vrta.

Boste? Vem, da boste :)

Na sliki: takale solata zraste v zemlji z bioogljem v Belizeju.

P.S. Ne, ni mi zrastla brada.

P.P.S. O tem se lahko prepričate jutri v Celju (https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2015/05/29/v-soboto-v-celju/)

Vir fotografije: http://starhawk.org/maya-mountain-research-farm-my-permaculture-adventure-in-belize/

QR Zeliščni aktivator (alias Humofix) za hiter kompost brez obračanja, namakanje semen in čudovite rožice

Na zgornji fotografiji: Maye E. Bruce, Angležinja, ki je “izumila” QR Zeliščni aktivator, s pomočjo katerega lahko že v 4-ih tednih brez obračanja naredimo kakovosten kompost.

O Maye E. Bruce sem že pisala; če ne tukaj, pa zagotovo v knjigi Permakulturni vrt. Njena knjiga Common Sense Compost Making (dovolj dober prevod bi bil “Kompostiranje po zdravi pameti”) je na internetu dosegljiva v PDF obliki.

Kakšna prednost je to, da komposta ni treba obračati, ve zelo dobro vsak, ki je z lastnimi močmi in hrbtenico poskusil obrniti tono materiala … Tisti, ki se tega nismo lotili, smo lahko pa zelo veseli, da si nam ni bilo treba lomit hrbta. In še boljša novica – tudi v bodoče si nam ga ne bo treba.

QR Zeliščni aktivator

je sestavljen iz šestih zelišč, malo medu in nekaj mleka v prahu. Recept je srednjeveški, pripravek so pod imenom Humofix uporabljale benediktinske sestre iz Fulde za namakanje semen (menda niso posejale niti enega samega semena, ne da bi ga prej namočile v Humofix. Tako zelo se je poznala uporaba preproste metode pri končnem rezultatu – zdravju in količini pridelka). Pa še za zalivanje rožic – za 10 litrsko zalivalko je 1 g (1 mala žlička) pripravka dovolj. Rožice, ki so zalite s takšno vodo, veliko lepše rastejo.

Pripravek naredimo takole: majhno žličko (1 g) posušene zmesi QR Zeliščnega aktivatorja stresemo v steklenico s pol litra vode (kapnice, ne tiste iz vodovoda, ker vsebuje preveč kemikalij in morilski klor), temeljito pretresemo, pustimo čez noč, naslednji dan spet pretresemo in to je to. Pripravek je uporaben približno en mesec, zadošča pa za pripravo ene tone komposta. V vrečki z 10 g je torej dovolj zelišč za hitro pripravo 10 ton komposta.

Priprava komposta je, ko se človek malo spusti v to področje, cela znanost. Jasno, tudi če bomo kup nečesa pustili nekje in na tisto pozabili, bo iz katerekoli pozabljene zadeve prej ali slej nastala nova prst. Ker pa sodobni zahodnjaki nimamo časa čakati nekaj let, smo si izmislil načine, da do kakovostne prsti pridemo veliko hitreje, v enem mesecu namesto v eni dekadi. QR kompost naredimo v 4-ih tednih, pa še obračati ga ni treba.

Gospod Andrew Davenport, ki je moj vir znanja o QR kompostiranju, ima v Angliji tečaje kompostiranja. Se sliši smešno, a le do tedaj, ko zgroženi obstanemo pred kupom smrdeče sluzaste gmote, ki naj bi bila naš sveže in sladko dišeči kompost. Potem pa nič več. O kompostiranju sem pisala v zadnji številki revije Moj mali svet. Ampak vseeno lahko tudi tukaj napišem nekaj uporabnih zadev, se bo urednica Marjetka Hrovatin brez dvoma gotovo strinjala :).

Nekaj zelo zanimivih stvari o kompostiranju, ki sem jih izvedela od Andrewa:

  • temperaturo v kompostnem kupu najlažje dvignemo z dodajanjem kopriv (vsebujejo precej dušika in mineralov);
  • suhost je najpogostejša težava kompostnih kupov, takoj za gnitjem;
  • nobena plast v kompostnem kupu ne sme biti debelejša od 10 cm;
  • pleveli so super, ker so zbrali minerale, ki jih ponavadi na našem vrtu manjka – damo jih na sredo kupa, kjer je temperatura najvišja;
  • suho in mokro plast izmenjujemo, prav tako zeleno (bogato z dušikom) in rjavo (bogato z ogljikom);
  • pred dodajanjem vsake nove plasti plast poškropimo s QR Zeliščnim aktivatorjem;
  • vsaki plasti dodamo tudi malo rodovitne prsti;
  • kup sestavimo v enem mesecu;
  • kompostni kup se bo segrel na 65, v sredini do 75 °C;
  • na koncu kompostni kup pokrijemo še s plastjo prsti, debele cca 10 cm. Do strehice mora biti vsaj 5 cm prostora;
  • kompostni kup pokrijemo s kosom stare preproge ali vrečo, kompostnik pa mora imeti strehico, da vanj ne dežuje;
  • zrel kompost je prijeten na otip in ima sladek vonj po kakovostni prsti;
  • pomladanski kompost je narejen v 4 do 6 tednih, poletni v 8 do 10 tednih in jesenski v 12 do 14 tednih. Pozimi kompost spi …

 

 

 

 

 

 

Še nekaj koristnih nasvetov:

  • suh in olesenel material namočimo čez noč, preden ga dodamo na kup;
  • trd material (debla, stebla, odrezke vej ipd.) je dobro najprej sesekljati (z drobilcem, sekačem ali kosilnico);
  • glavna vzroka za neuspeh pri kompostiranju sta dva: kompostni kup je bodisi presuh ali premoker;
  • kompostni kup ne sme biti niti presušen, niti premočen, pač pa vlažen;
  • za zimsko kompostiranje lahko kompostni kup naredimo v izolacijski oblogi iz slame (glej fotografijo zgoraj).