Kako deluje biooglje: Katkin vrt

Danes prepuščam besedo Katki, arhitektki z zelo zanimivo zgodbo, ki doma na Golteh ustvarja čaroben vrt s kuhalnikom Biočar, zastirko, dobro voljo in bioogljem:

 

Hojla, Bojca!

Se javljam za nagradni natečaj ;).

Evo, takole solato, jagode, česen … imam pa jaz na gredah, kjer je precej biooglja, ki sem ga lani pridelala že marca kar v kaminu. Težko dam fotke prej/potem, ker tistega prej ni bilo :). Ko je bilo, je bilo že z bioogljem :D.

Prvih 5 fotk je letošnjih, naslednje so pa še od lani, ko mi je res vse tako raslo, da so hodili gledat bližnji in daljni sosedje :D. Vse je v glavnem zasluga biooglja in zastirke (tudi delno po tvojem nasvetu ;). Itak lahko napišeš, da je bil tvoj blog moja prva šola permakulture. Ni pa treba napisat, da so mi konec julija (kmalu po teh fotkah) odšli vsi paradajzi :(.

(Ne, zlata Katka, ne bomo cenzurirali :). Za nagrado za ves trud pa lahko dobiš homeopatski pripravek, ki bo letos zaščitil tvoje paradajze. Prav? :)
Aha, še nekaj: krompir pod senom iz tvojega bloga – iz 15 na travo postavljenih in s senom pokritih krompirjev jih je ratalo skoraj 10 kg! Blitva je bila gromozanska, na eni hokaido sadiki je zraslo čez 20 buč, razrasla se mi je po vseh ograjah, vsaka endivija je imela okrog 1 kg (merilo je moj Crox :) … Zdaj zgleda, da se hvalim :), hočem ti le pokazati, kako je name vplival tvoj blog in na moje rastlinice tvoji nasveti (in seveda biooglje!! ;). Se zdaj čudiš, da sem te pogrešala, ko si imela svoje probleme? Res je, da sem prebrala tudi vse Holzerjeve knjige, da sem se vpisala na Gartlc, preštudirala miljavžent strani na netu itd., ampak tvoja zasluga je, da sem se sploh spravila v ta gromozanski projekt – imeti vrt. Če kdaj utegneš, si poglej na temle linku, kako je zgledal začetek s podiranjem smrek, kopanjem, premetavanjem zemlje … :) : https://photos.google.com/u/0/album/AF1QipO6uXEXd_CRAVvjIKCF2vclxjUxEu3OwBRofumQ
Če ti karkoli od tega pride prav, kar objavi kot referenco!
Lp, Katka
klikni na fotografijo, da si lahko ogledaš galerijo fotografij:
20140926_111436

Zamujen rojstni dan … bo pa poletna akcija :)

28. aprila je bil 5. rojstni dan bloga Permakultura za telebane. Pet let ga že pišem, več ali manj redno. Zelo dobro se še spomnim prvega posta in veselja ob vsakem novem obiskovalcu, ob vsakem novem komentarju, ob vsakem novem lajku. Tudi danes to veselje ni čisto nič manjše. Na obletnico sem se spomnila dosti prej, pa kak teden prej, pa 2 dni prej … pa potem spet kakšen mesec kasneje.

Tako da, praznovanje okrogle obletnice mesec in pol kasneje nekako ni več čisto tisto, kar bi z veseljem naredila. Pa vseeno … žuli me, da ne bi nič takega zakuhala.

In sem se spomnila. Takole:

  • vsi, ki ste ali pa še boste počeli karkoli (jasno, karkoli od tega, kar je priporočeno v navodilih, ali vsaj približno sorodno temu ;) z bioogljem, kompostom, Biočarjem, Helix Tosto in QR Zeliščnim aktivatorjem (in drugimi izdelki iz Gajinega vrta – ker že prihajajo novi),
  • vse skupaj dokumentirali v smislu PREJ – POTEM (npr. tako kot moja prijateljica, ki mi še vedno ni poslala slik, kako so njeni ljubljeni rdeči polži imeli lačen mimohod ob solatki ob potoku, a ne Mateja … ;)
  • z BESEDO in SLIKO (= fotografijo),
  • rezultat poslali na mail bojcajanus@gmail.com, in
  • dovolili, da vaše prispevke objavim,
  • boste NAGRAJENI z izdelkom iz Gajinega vrta.

Boste? Vem, da boste :)

Na sliki: takale solata zraste v zemlji z bioogljem v Belizeju.

P.S. Ne, ni mi zrastla brada.

P.P.S. O tem se lahko prepričate jutri v Celju (https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2015/05/29/v-soboto-v-celju/)

Vir fotografije: http://starhawk.org/maya-mountain-research-farm-my-permaculture-adventure-in-belize/

QR Zeliščni aktivator (alias Humofix) za hiter kompost brez obračanja, namakanje semen in čudovite rožice

Na zgornji fotografiji: Maye E. Bruce, Angležinja, ki je “izumila” QR Zeliščni aktivator, s pomočjo katerega lahko že v 4-ih tednih brez obračanja naredimo kakovosten kompost.

O Maye E. Bruce sem že pisala; če ne tukaj, pa zagotovo v knjigi Permakulturni vrt. Njena knjiga Common Sense Compost Making (dovolj dober prevod bi bil “Kompostiranje po zdravi pameti”) je na internetu dosegljiva v PDF obliki.

Kakšna prednost je to, da komposta ni treba obračati, ve zelo dobro vsak, ki je z lastnimi močmi in hrbtenico poskusil obrniti tono materiala … Tisti, ki se tega nismo lotili, smo lahko pa zelo veseli, da si nam ni bilo treba lomit hrbta. In še boljša novica – tudi v bodoče si nam ga ne bo treba.

QR Zeliščni aktivator

je sestavljen iz šestih zelišč, malo medu in nekaj mleka v prahu. Recept je srednjeveški, pripravek so pod imenom Humofix uporabljale benediktinske sestre iz Fulde za namakanje semen (menda niso posejale niti enega samega semena, ne da bi ga prej namočile v Humofix. Tako zelo se je poznala uporaba preproste metode pri končnem rezultatu – zdravju in količini pridelka). Pa še za zalivanje rožic – za 10 litrsko zalivalko je 1 g (1 mala žlička) pripravka dovolj. Rožice, ki so zalite s takšno vodo, veliko lepše rastejo.

Pripravek naredimo takole: majhno žličko (1 g) posušene zmesi QR Zeliščnega aktivatorja stresemo v steklenico s pol litra vode (kapnice, ne tiste iz vodovoda, ker vsebuje preveč kemikalij in morilski klor), temeljito pretresemo, pustimo čez noč, naslednji dan spet pretresemo in to je to. Pripravek je uporaben približno en mesec, zadošča pa za pripravo ene tone komposta. V vrečki z 10 g je torej dovolj zelišč za hitro pripravo 10 ton komposta.

Priprava komposta je, ko se človek malo spusti v to področje, cela znanost. Jasno, tudi če bomo kup nečesa pustili nekje in na tisto pozabili, bo iz katerekoli pozabljene zadeve prej ali slej nastala nova prst. Ker pa sodobni zahodnjaki nimamo časa čakati nekaj let, smo si izmislil načine, da do kakovostne prsti pridemo veliko hitreje, v enem mesecu namesto v eni dekadi. QR kompost naredimo v 4-ih tednih, pa še obračati ga ni treba.

Gospod Andrew Davenport, ki je moj vir znanja o QR kompostiranju, ima v Angliji tečaje kompostiranja. Se sliši smešno, a le do tedaj, ko zgroženi obstanemo pred kupom smrdeče sluzaste gmote, ki naj bi bila naš sveže in sladko dišeči kompost. Potem pa nič več. O kompostiranju sem pisala v zadnji številki revije Moj mali svet. Ampak vseeno lahko tudi tukaj napišem nekaj uporabnih zadev, se bo urednica Marjetka Hrovatin brez dvoma gotovo strinjala :).

Nekaj zelo zanimivih stvari o kompostiranju, ki sem jih izvedela od Andrewa:

  • temperaturo v kompostnem kupu najlažje dvignemo z dodajanjem kopriv (vsebujejo precej dušika in mineralov);
  • suhost je najpogostejša težava kompostnih kupov, takoj za gnitjem;
  • nobena plast v kompostnem kupu ne sme biti debelejša od 10 cm;
  • pleveli so super, ker so zbrali minerale, ki jih ponavadi na našem vrtu manjka – damo jih na sredo kupa, kjer je temperatura najvišja;
  • suho in mokro plast izmenjujemo, prav tako zeleno (bogato z dušikom) in rjavo (bogato z ogljikom);
  • pred dodajanjem vsake nove plasti plast poškropimo s QR Zeliščnim aktivatorjem;
  • vsaki plasti dodamo tudi malo rodovitne prsti;
  • kup sestavimo v enem mesecu;
  • kompostni kup se bo segrel na 65, v sredini do 75 °C;
  • na koncu kompostni kup pokrijemo še s plastjo prsti, debele cca 10 cm. Do strehice mora biti vsaj 5 cm prostora;
  • kompostni kup pokrijemo s kosom stare preproge ali vrečo, kompostnik pa mora imeti strehico, da vanj ne dežuje;
  • zrel kompost je prijeten na otip in ima sladek vonj po kakovostni prsti;
  • pomladanski kompost je narejen v 4 do 6 tednih, poletni v 8 do 10 tednih in jesenski v 12 do 14 tednih. Pozimi kompost spi …

 

 

 

 

 

 

Še nekaj koristnih nasvetov:

  • suh in olesenel material namočimo čez noč, preden ga dodamo na kup;
  • trd material (debla, stebla, odrezke vej ipd.) je dobro najprej sesekljati (z drobilcem, sekačem ali kosilnico);
  • glavna vzroka za neuspeh pri kompostiranju sta dva: kompostni kup je bodisi presuh ali premoker;
  • kompostni kup ne sme biti niti presušen, niti premočen, pač pa vlažen;
  • za zimsko kompostiranje lahko kompostni kup naredimo v izolacijski oblogi iz slame (glej fotografijo zgoraj).

V soboto v Celju

IMG_2754

… 6. junija 2015 ob 10. uri, ste lepo vabljeni na predavanje in predstavitev ekoloških izdelkov z bioogljem za vrtove

Cvetličarno MB v Mercator centru Celje na Opekarniški 9.

Nekaj malega več o temi predavanja piše tukaj: Plakat biooglje

P.S. Poleg biooglja in kompostov bosta na ogled in v nakup tudi dva nova izdelka iz Gajinega vrta: homeopatske globule Helix Tosta D6, zaradi katerih imajo polži po novem raje plevele kot solatko in QR Zeliščni aktivator za hitro kompostiranje brez obračanja, namakanje semen in za zalivanje najlepših vrtnih rožic.

P.P.S. Končno mi je enkrat uspelo napovedati predavanje pravočasno, ali pač vsaj več kot dva dni prej :).

Heureka, deluje! … ali: Kako se znebimo polžev.

Prijateljica Mateja (saj že veste, tista iz Podutika, ki je zaradi polžev šla v naložbo stoletja in vrt predelala v res lepe, ampak tudi kar precej drage fensišmensi visoke grede), mi je danes zjutraj napisala mail:

“… deluje, juhu, juhu. So pa sledi od polžev, torej so ponoči lezli tam, ampak jedli pa niso. To mlado solatko sem dala na najbolj okužen prostor ob potoku, kjer mrgoli polžev. Je že tudi bila načeta od polžev, ker so prišli v korito. Res pa je tudi, da včeraj in danes nista najbolj primerna dneva za test, ker je bilo brez dežja. Testiram naprej, jutri, ko bo dež.”

In potem še zaključek: “Sklep: če deluje v najhujših razmerah, potem bo tudi v blažjih. Govorim o rdečih lazarji. Jaz drugih polžev nimam. Ampak ti so itak najbolj agresivni. Čestitam, kar naroči še zame.”

Špricala je s pripravkom iz homeopatskih globul, ki sem ji jih dala. Tako kot vedno, preden se lotim novega izdelka, ga hočem preveriti. Obljubam ne verjamem, sem prevelik skeptik, vedno hočem najprej sama vedeti, ali res deluje tako čudežno, kot obljublja proizvajalec, ali ne. Tako je bilo z bioogljem in kompostom z bioogljem, enako bo zdaj s homeopatskimi pripravki.

Fotke pojedene solatke in nesrečnih polžev so že obljubljene, objavim takoj, ko jih dobim.

 

Zakaj nisem in ne bom kupovala vrtne zemlje

Zadnjič sem bila pri znanem slovenskem eko kmetu na Gorenjskem. Na svojem več generacij starem gartlcu je postavil 16 visokih gred. Res famozne visoke grede so to … velike, močne, iz smrekovih debel iz domačega gozda, sestavljenih kot bi delal brunarico, v tleh pa podprte z borovimi debli. Z vrta je najprej postrgal vrtno zemljo, potem pa v visoke grede po plasteh naložil snovi, tako kot to dela Sepp Holzer. Lepo videti. Vse skupaj ga ni prišlo veliko, ker ima ves potreben material doma ali na svoji zemlji.

Je pravi kmet, zato je ob novostih ravno prav skeptičen (jaz tudi :). In sva se zmenila, da bo biooglje preizkusil tako, da ga bo dal v vsako gredo do polovice. Pa bomo videli, je rekel. Aha, bomo :). Zmenila sva se, da bom o poskusu ob prvi priliki poročala. Ko se bova znova kaj videla.

WP_20150501_004

Created with Nokia Smart Cam

Zraven gartlca je imel velik kup zemlje, ki je še čakala na to, da jo z bagrom nasuje v preostale še ne povsem dokončane visoke grede. Lepa, živa zemlja, se ji je videlo na prvi pogled. Na vprašanje, če je kaj proda, je rekel: Nikoli. Pravi kmet svoje zemlje ne prodaja, to je, kot bi prodal tisto osnovno, od česar živiš. Ko tega nimaš več, nimaš ničesar. Ljudje, ki kupujejo vrtno zemljo, morajo vedeti, da je ta vprašljive kakovosti, daleč od res vrhunske. Nikakor to ni odlična vrtna prst. Če že, jo lahko takšno šele naredimo; in če imamo srečo, v njej ne bo strupov, težkih kovin, pesticidov, herbicidov in insekticidov.

Zato jaz vrtne zemlje nisem in ne bom kupovala. Ko hočem na novo narediti ali ponovno oživiti kos vrta, si jo naredim sama, malo s tem, kar imam doma, malo s tem, kar nabavim. Narava na to komaj čaka – potem sva pa že dve. Ni vrag, da nama ne bi uspelo :).

Created with Nokia Smart Cam

In kako potem, če ne z nakupom? S slamo, seno, kompostom, zastirko … tudi konjskim gnojem z bioogljem (od konjev, ki jih poznam :). In z dodanim kupljenim kakovostnim kompostom z bioogljem, kadar sejem in sadim in novi prebivalci vrta ne morejo čakati več mesecev, da se zemlja okrepi, ker pač rabijo hrano takoj, tukaj in zdaj. Enako velja, ko zasajam v korita in lonce, za notranje in zunanje zasaditve. Stare zemlje ne mečem stran, ampak jo obogatim. Saj ni z njo nič tako zelo narobe, samo okrepiti jo je treba.

Krompirjeva/paradižnikova plesen in kompostni čaj

Dve trenutno najhujši dilemi lastnic in lastnikov slovenskih vrtov sta:

  1. kako se lotiti polžev in
  2. kako preprečiti paradajzu, da počrni in splesni

Prejšnjo sredo sem bila v knjižnici v Medvodah. Namen je bil dober, vse skupaj naj bi trajalo največ poldrugo uro (haha, se ve, kam je tlakovana pot z dobrimi nameni … :). Tako smo začeli pred pol osmo, končali pa ob desetih. Preveč fino smo se imeli, da bi se kar razšli. In tako kot vedno, sta bili najpogostejši tisti dve vprašanji, ki sta zgoraj pod točko ena in dve.O rdečih polžih (ravno danes sem dobila sporočilo, da je že na poti zadeva, ki jo bom najprej preskusila sama, potem pa o njej pisala na blogu). Polži ne samo, da požrejo vse, kar je vsaj približno zelenega na vrtu, pač pa so ob tem še toliko nesramni, da provocirajo z akrobacijami (npr. plezajo po mladi čebuli, visijo v vesi z listkov solate in skačejo na glavo v rahlo prst med sveže posejano seme). In še druga točka, o paradajzih, polnih zdravih, debelih, rdečih plodov, ki potem čez noč počrnijo in žalostno zgnijejo.

Že na nekaj strani sem obljubila, da bom objavila recept za kompostni čaj proti plesni. In bom, obljubo je treba držat.

Najprej pa samo še tole: verjamem, da so rastline povsem na istem kot ljudje in živali – njihovo stanje je odvisno od njihovega imunskega sistema. Bolj ko je ta močan, lažje se uprejo boleznim. Močan imunski sistem pri rastlinah ustvarimo tako, da jih nahranimo skozi korenine – da zemljo obogatimo z mikroorganizmi, mikoriznimi glivami, minerali in elementi v sledovih. Vse te stvari so v kompostu z bioogljem in v biooglju kompleks. O tej temi sem že pisala v zgodbi o portugalskih eko paradajzih v rastlinjaku, TUKAJ.

Zakaj so danes rastline bolj bolne kot včasih? Ker smo uvozili nove bolezni, škodljivce itd., ki jih prej ni bilo – ker smo stare odporne sorte zamenjali z novimi (z večjimi plodovi, a pogosto bolj rahlega zdravja) – ker smo pozabili, da je zemlja živ organizem in da je od njenega zdravja odvisno, kako zdrava bodo bitja, ki bodo zrastla iz nje.

Mislim, da se je treba težav z zdravjem vrtov lotiti z dveh koncev: od spodaj (nahraniti, oživiti zemljo) in od zgoraj: s pripravki, ki od zgoraj krepijo rastlino in zatirajo bolezni.

Kako okrepiti rastline od spodaj, sem že napisala. Kako od zgoraj – s kompostnim čajem.

Recept za kompostni čaj

10 litrov deževnice (ne uporabljamo pitne vode, ker vsebuje klor in druge strupe)
1 l raztopine kelpa
1 l raztopine melase
0,5 litra urina (če prenesemo kaj takega …)
2 l kakovostnega komposta
1 l drobno zdrobljenega obogatenega biooglja

Kompostni čaj pred uporabo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 9 (1 del čaja na 9 delov vode). Z njim je dobro škropiti še pred pojavom težav. In nikoli zvečer (da z močenjem ne spravimo rastline v nepotreben šok, noči so vlažne že same po sebi). Če se bolezen pojavi, odstranimo najbolj bolne liste (seveda ne vseh, brez listov rastlina propade) in poškropimo rastline s kompostnim čajem. Ne pozabimo poškropiti spodnjo stran listov.

Vir recepta in fotografij: http://sustainablesmallholding.org/potato-blight-compost-tea/

potatoes in beds
tTreatment for potato blight

leaf treated for potato blight
blight on potato leaf

 

potato blight on leaf