Paraziti, zaradi katerih zardevamo kot vrtnice

(Za uvod samo tole: tale objava nima nobene zveze s predvolilnimi kapmanjami :)

V četrtek, 17. maja 2018, sem bila na Vrhniki v lekarni Dobra misel.

Z Dominikom Golenhofnom iz Ordinacije Golenhofen sva s pomočjo mikroskopa iskala parazite … in jih večkrat uspešno našla :)

Da ne bom dolgovezila – v porah kože na obrazu oseb z diagnozo rosacea, akne, seboroični dermatitis ali ekcem, sva iskala parazitske pršice Demodex.

Demodex je v sorodu s posteljno pršico, a si ne delita življenjskega okolja. Demodex živi v lojnicah kože na obrazu, hrbtu in dekolteju. Posteljna pršica živi v postelji. Mogoče si lahko na daleč pomahata, kadar nekdo z rosaceo leže k počitku v posteljo.

Vesela sem, kadar jo najdeva, ker to pomeni, da bo za nekoga, ki se že mesece ali leta obremenjuje z videzom svoje kože, teh težav v nekaj mesecih za vselej konec.

Ljudje, ki pridejo na testiranje, reagirajo zelo različno na mičkeno bitje, ki ga zagledajo na zaslonu. Nekateri so zgroženi in drobne živalce pogledujejo samo s kotičkom očesa, drugi so presenečeni, ali olajšani, tretji pa so navdušeni in si želijo fotografijo svojega podnajemnika za spomin prejeti na mail. Z veseljem jim ustreževa.

Takole so bile videti pršice Demodex na četrtkovem testiranju:

Zgoraj: odrasel Demodex (tukaj brevis), pršica, ki kot parazit živi v lojnicah kože na obrazu in povzroča
kronično vnetje kože.
Vneta koža je rožnata kot vrtnica, od tod tudi ime “rosacea”.
Za rosaceo so značilni zardevanje obraza, razširjene žilice, rdečina, papule, pustule, kasneje tudi gomoljasta zadebelitev tkiv (predvsem na nosu).

Na zgornji fotografiji: jajčece pršice Demodex

Na zgornji fotografiji: pršica Demodex v puberteti (beri: larva pršice Demodex)

Če vas zanima več o tej temi, vas vabim na spletno stran www.demoderm.si

 

Advertisements

Članki, Novice, Žuža in … hvala bogu, da je večer

Na fotografiji: Žuža zvečer v hlevu; v toplem kotu se skriva za teto.
Dobre koze ne ločijo mladičev na svoje in tuje – do vseh so enake, ker vedo, da vsi otroci potrebujejo nego in nežnost.

Ne vem, kako sem imela včasih čas hodit še v službo . . . oja, vem, takrat sem bolj malo spala. Zdaj mi kaj takega, da bi se prikrajšala za spanec, ne pride več na misel.

Zjutraj sem šla najprej h kozam. Mala Žuža (o njenem porodu sem pisala tukaj) je sedaj do konca scrkljana. Med molžo, ko so njene tete na molzniku, se tlači pod in na molznik, me vleče za majico, mi liže prste, vsake toliko skoči tik pred mačka, ki počiva na soncu . . . Vsakič, ko jo vidim, pomislim – kako lepo je, da si živa. Andreja sem prepričevala, da bi iz kleti privlekli trampolin in ga pokazali Žuži. Mogoče ta vikend. Če bo uspelo, jo bom vsekakor posnela.

Potem sem pisala maile z odgovori strankam, dokončala članke in poslala Novice z Gajinega vrta. Tokrat že z novim “urednikom”, MailChimpom, ki je usklajen z GDPR (novo uredbo o varovanju podatkov). Množičnih mailingov je res odločno preveč; tudi meni gredo pokonci vse dlake, ko dobim mailing, na katerega se nisem naročila, niti me ne zanima njegova vsebina. Novice bom še naprej pošiljala tistim, ki bodo to želeli – če nočete obremenitve maila, bodo pa tako kot do sedaj vedno shranjene tudi tukaj.

Naslednjo sredo, 23. maja ob 17. uri bova z Jernejo Jošar (www.cvetlicna.si) v njeni Vrtnarski hiši pripravili predavanje o medonosnih rastlinah in načinih, s katerimi lahko rastline zaščitimo pred škodljivci, pa pri tem ne ogrožamo čebel.

Vsi vemo, kako zelo pomembna je prisotnost čebel. Brez njih mnoge rastline ne bodo oprašene, brez tega ni plodov. Več kot 70 % rastlin, ki jih uporabljamo v prehrani, delno ali v celoti oprašujejo čebele.

Ste vedeli, da so mnogi “naravni” pesticidi, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, čebelam škodljivi? Če je nekaj naravno, še ne pomeni nujno, da je tudi povsem neškodljivo! Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko zaščitimo rastline, čebel in okolja pa ne zastrupimo. Glede na to, kako zelo so čebele pomembne, me čudi, da jih ne uporabljamo bolj. Več o tej temi preberite tukaj.

Tako, zdaj pa za konec dneva še na parcelo, pozdravit koze, ki so se že preselile na letno pašo. Nadihat se zraka, pobožat kakšno drevo in nagnat Luno v breg, da bo potem lahko lažje zaspala . . . pa ne samo ona.

This entry was posted on maj 15, 2018, in Brez kategorije. Komentiraj

Katjina kutina

Mogoče se sliši hecno, ampak meni srce še posebej zaigra takrat, ko slišim, da smo rešili drevo.

Zgodba bolne kutine se mi zdi pomembna, ker tega, kar jo je mučilo, niso znali definirati niti strokovnjaki, na katere se je obrnila njena lastnica. Šlo naj bi za neko novo bolezen; zelo verjetno spet eno, ki smo jo prinesli iz tujine. Rekli so, da bi bilo zato drevo najbolje kar posekati.

Poskusila sem s splošnimi pripravki: Siliceo za več rastlinskega tkiva in Arnico, da si je pozdravila rane. In je delovalo, ker smo že samo s tema pripravkoma in s tem, da smo nahranili tla z obogatenim bioogljem, drevesu toliko okrepili imunski sistem, da je lahko z boleznijo opravilo samo.

Spet me je nanjo spomnila gospa Katja, ki mi je včeraj poslala fotografijo. Tako lepo raščeno drevo, zdravo in v cvetju … a je lahko še kaj lepšega, ko pa je bilo pred tremi leti obsojeno na propad.

Takšno je bilo njeno bolno listje pred tremi leti:

… razpokano lubje in olupljeno deblo:

V jeseni je bilo že skoraj povsem pozdravljeno, z njega so nato obrali 200 kg kutin: “Nisem mogla verjeti svojim očem, ko so listi postali zopet zeleni in niso več pikasti rjavi. Pričakovala sem, da bo listje odpadlo in se bo delovanje preparatov videlo šele prihodnje leto. Vendar je odpadlo le nekaj listja, večina je ostala. Drevo se sicer še ni čisto znebilo bolezni, vendar je krošnja popolnoma zelena, plodovi, ki so bili prej drobni in nekako sivkasti, pa debelijo in rumenijo. Bolezen se še pozna na koncih daljših vej, kjer je listje še vedno rjavo vendar verjamem, da bo v kakšnem tednu ali dveh kutina spet normalna.”

Tako lepa pa je danes:

Marušina mandljevec in hruška

Pred enim letom sem dobila mail s pripetimi fotografijami sadnega drevja:

Hojla Bojca,
Tole je hruška, ki jo tudi “načenja”. Pa še mandelj …..
Te pokličem
Maruša

Hudo bolan mandljevec je imel odprte rane na vejah in deblu, načeti so bili tudi plodovi.
Pred nekaj dnevi sem dobila sporočilo, da je drevo po enem letu skoraj povsem zdravo. Lepo. Še en rešenček :)

Takšna so bila bolna drevesa lani, v zelo slabem stanju in tik pred tem, da jih posekajo in tako preprečijo nadaljnje okužbe:

         

Takole je potekal najin pogovor z Marušo:

Živjo, Maruša,

za mandlje priporočam Thujo C30 in Siliceo C200. Bolezen je kolikor vidim, rjava gniloba ali pa botritis, ali pa celo oboje. Za oboje sta prava ta dva pripravka. S Thujo drevo zalijemo 3 do 4-krat na 2- do 3 dni, s Siliceo samo 1 x (lahko pred tretiranjem s Thujo).

Za hruško bi uporabila tudi Thujo, videti je, da ima črno listno pegavost. Obstajajo še drugi pripravki, ampak bi najprej poskusila s Thujo.

Za dohranjevanje dreves, ki so bolna, pa predlagam Zaščitnik dreves, http://gajinvrt.moonfruit.com/#/biooglje-za-drevesa/4586729068.

8. 05. 17
Za maruska

Zraven so navodila. Če kaj ne bo jasno, pokliči (ti ali Urša).
Drevesa bi bilo dobro tudi nahranit, razmislita še o tem, prazna vreča ne stoji pokonci – imate kaj zrelega domačega komposta, več let staranega gnoja …

8. 05. 17
Za maruska

Maruša, upam, da ne boš huda. Poslala ti bom Arnico namesto Silicee (obe sta C200, zato je cena enaka).
Mislim, da bodo drevesa zdaj Arnico rabila bolj kot Siliceo, sploh mandlji, ker so močno poškodovani, tudi oleseneli deli.

Z Arnico NE SMEŠ ŠKROPITI PO ODPRTIH RANAH, samo zalivaj z njo. Članek o tem je tukaj: https://permakulturazatelebane.wordpress.com/novice-iz-gajinega-vrta/homeopatska-pripravka-za-poskodbe-pri-rastlinah-arnica-in-calendula/
Tretma torej takole:
1. teden 3 do 4 x na dva do 3 dni s Thujo C30
2. teden 3 do 4 x na 2 do 3 dni z Arnico (da se zacelijo rane, SAMO ZALIVAMO!)

Ko se bodo drevesa odzvala na zdravljenje, lahko še vedno dodamo Siliceo za več rastlinskega tkiva, ampak v tem trenutku forsiranje mogoče še ni najbolj pametno, najprej moram zatreti bolezen in zaceliti rane …

8. 05. 17
Za meni

Hvala Bojca! Bomo nahranili naše uboščke….

8. 05. 17
Za maruska

Držim pesti, da se pozdravijo. Potem pa prosim za fotke.

8. 05. 17
Za meni

Seveda 😊

25. 04. 18
Za meni

Hojla, Bojca!

Minilo je skoraj leto odkar smo zdravili mandelj po tvojih nasvetih. Prosila si za povratno informacijo :). Letos mandelj kar lepo izgleda, rane na vejah so se zacelile skoraj v celoti. Lubje je lepo. Upam, da tako tudi ostane.

Pred osmimi leti

A se spomnite, kje ste bili te dni pred osmimi leti?

Če to ni bil kakšen poseben dan, in če nimate kakšnih posebnih sposobnosti, zelo verjetno ne. Jaz se za večino preteklih dni, o katerih ni ostal takšen ali drugačen zapis, ne spomnim, kaj sem takrat počela.

Nekaj pa je svetlih izjem. Ena takšnih je začetek pisanja tega bloga. Pred točno osmimi leti sem sedela ob računalniku in razmišljala, kaj naj napišem na svojem novem blogu. Takole je šlo:

Zakaj Permakultura za telebane? 28.4.10

Prelomnice. Ko pogledamo nazaj na življenje, jih vidimo zelo jasno; ko se nam zgodijo, pa ne tako zelo, ampak nam gredo več ali manj na živce.

Malo pred aprilom 2010 sem zaključila svojo pot v podjetju, kjer sem imela zelo dobro službo in sem lahko počela stvari, ki so mi ležale. Na prvi pogled je bilo vse idealno, mene je pa nekaj žulilo in me delalo čedalje bolj nemirno. V dobrem desetletju prej sem prispela tako daleč, da sem v službi končno lahko počela stvari, zaradi katerih sem rada hodila tja. Pa je nekaj vseeno še manjkalo … želja po nečem samo mojem, o čemer bi lahko odločala sama in bila odgovorna za vse lepo in slabo v zvezi z njim.

Konec koncev je tako: lahko grem kamorkoli, lahko sem in počnem karkoli, za kar se odločim – a le, če imam voljo do tega.

A se vseeno pogosteje kot ne odločamo za poti, ki so varne, lahke, vendar pa nas vodijo čedalje dlje od tega, kar bi v resnici radi.

Dolgo mi ni bilo jasno, kaj bi rada počela; čutila sem le, da to, kar sem imela, ni ta pravo. Potem je padla ideja: vrt, in potem naprej, vse kar je v zvezi z njim. Ker mi je v gozdu, na vrtu, z rokami do zapestij v topli zemlji, na sprehodih z Luno in Pikotom, in z vragolijami, ki so jih počeli mački Lili, Jack in Mike, pa ob vseh drugih živalih in rastlinah, ki sem jih srečala in opazila, vedno zaigralo srce. Tako zelo, da sem si končno vzela eno leto premora, da bi poskusila ugotoviti, kam bi rada šla od tam dalje.

Takrat sem nekje pobrala tudi to, da ljudje ob koncu življenja veliko bolj obžalujejo stvari, ki jih niso naredili, kot tiste, ki so jih. Obžalujejo, kar niso povedali, kamor niso šli, česar si niso privoščili, za kar se niso odločili, ker jih je bilo strah ali ker tisto “ni bilo pametno”. Mi je dalo misliti.

Ker če smo že tako ali drugače prišli na ta planet, je potem tukaj, v tem življenju, smiselno tudi kaj početi. Ne zgolj počakati, da mine. In če že moramo kaj početi, počnimo tisto, ob čemer nam zaigra srce.

Prelomnice tudi sedaj še vedno so, in vedno bodo; vsaj vsakih nekaj let. Ko sem na razpotju, naredim tako, kot me je naučila prijateljica Tina. Umaknem se nekam na samo, v mir, položim roko na srce in ga iskreno vprašam za pomoč: kaj je tisto, kar bi rada, kaj je tisto, kar je ta trenutek prav in dobro zame? Odgovor vedno pride. Pogosto je presenetljiv, tak, kot si ga nikoli ne bi zamislila v glavi. Ker pride iz srca.

Novice iz Gajinega vrta – April 2018

Pravkar sem jih napisala in poslala na emaile; če so vam všeč, se lahko naročite nanje na: gajin.vrt@gmail.com, s prijatelji pa jih delite tako, da spodaj stisnete gumbek za FB (ali katerega drugega).

LOGO Gajin vrt opcija 3

Biooglje in komposti   Homeopatija za rastline   Kromatografija    Epsomska sol   Kaolin  Ho-Mi  Kuhalnik Biočar  QR Zeliščni aktivator   Knjige

  Novice iz Gajinega vrta

26. april 2018

Pozdravljeni!

Pomlad se je še in še obotavljala, zdaj pa … bum! Ji lahko sledite? Upam, da vam gre! :) 

S pomladjo so prišle tudi že prve težave. Na srečo se jih da veliko odpraviti s pomočjo homeopatije za rastline. Izkušnje ljudi, ki so pozdravili svoje rastline in pregnali škodljivce, zbiram v novi rubriki na spletni strani Gajinega vrta Homeopatija, postavljanje diagnoze in izkušnje. Zavihki se bodo počasi napolnili, v vmesnem času pa od uporabnikov dobivam še več novih informacij. 

Za današnje novice sem pripravila več prispevkov. Takole si sledijo:

April na vrtu

Kaj lahko počnemo aprila v zvezi z vrtom, preberite TUKAJ.

 

Rešitev za sadike, ki ne rastejo, kot bi morale

Mislim, da le redko katera stvar tako zelo razdraži vrtnarja kot sadike, ki se nikakor ne premaknejo v rasti. Začetek je morda še nekako pravi, potem pa se ustavi. Zakaj tako? Odgovor je, kot velikokrat, skrit v tleh. Preberite več …

 

Kako preprečimo plevelu, da bi bil konkurenca našim posevkom

Pletje mladih posevkov je zamudno in naporno opravilo. Kako se mu najlažje izognemo, preberite TUKAJ.

 

Vrtiček na balkonu ali terasi

Nimate vrta, imate pa balkon ali teraso, morda atrij? Kljub temu ni ovir, da bi tudi vi imeli (skoraj) vse, kar imajo vrtnarji z vrtom! Preberite več . . . 

 

 

Želim vam prijetno branje!

Bojca Januš, Gajin vrt

P.S. Pogosto dobim vprašanje, kje se me sedaj da najti. Sedež Gajinega vrta je še vedno na Zaplani, a sem sedaj veliko tudi v Kovorju pri Tržiču (naslov je: Pod gozdom 1 – Kovor, 4290 Tržič). Tukaj se da dobiti kakšen nasvet “v živo” in prevzeti izdelke, če jih potrebujete hitro ali vam ni do tega, da bi vam jih pripeljal kurir dostavne službe. Lotili smo se tudi prenove večjega prostora, da bodo v njem lahko predavanja za manjše skupine vrtnarjev; upam, da bo maja prostor že pripravljen! Ko bo, vas vsekakor obvestim in povabim na obisk.

 

This entry was posted on april 26, 2018, in Brez kategorije. Komentiraj

Belo

Fotografija osebe Bojca Januš.

Zjutraj pomolzem
bele koze, popoldan
pa bele breze.

Kako se molze breze? Z bor mašino.

V brezo, cca pol metra od tal, zavrtaš 2 do 4 cm globoko luknjico, vanjo vtakneš cevko in jo usmeriš v steklenico, ki jo privežeš na deblo, da lahko sok teče vanjo. Za zbiranje soka izbereš drevesa, ki imajo vsaj 20 cm premera. V 24 do 48 urah se nateče kar nekaj soka, lahko tudi do 1 dl na uro. Potem pripomočke odstraniš in zapreš rano (s palčko, ki jo zamažeš s cepilno smolo).

Brezov sok je odličen za spomladansko čiščenje organizma. Žal smo bili letos prepozni; menda je letošnja sezona molže trajala samo 14 dni. Začne se, ko se začne topiti sneg in traja, dokler breze ne poženejo brstov. Letos je bilo to že marca. No, pa naslednje leto – takrat pa zagotovo. Že imam budilko …