Jutri na svidenje v Krškem, v ponedeljek pa v Ljubljani!

Jutri, v soboto, 18.4.2015, vas vabim na predstavitev izdelkov Gajinega vrta v trgovini Ekošara v Krškem (Cesta krških žrtev 141, Qlandia). Tam bomo od 9. do 12. ure.

 

Govorili bomo o kompostu, biooglju, permakulturi … in vsem kar je trenutno najbolj aktualno (se mi zdi, da vrt iz slamnatih kock :).

 

V ponedeljek, 20.4.2015, ponavljamo vajo – v trgovini Ekošara v Ljubljani, Vojkova 52 (za Bežigradom), od 16.30 dalje.


Na svidenje!

CG izdelki in Biocar 1

This entry was posted on april 17, 2015, in Uncategorized. Komentiraj

Primerjava: klasika vs permakultura

Fotografije in komentar sem dobila od Petra, ki tudi uporablja biooglje. Malo besed in močne fotke povedo več kot pol ure nakladanja … :).

20 € za bencin in dva dni dela …

DSC_0190

… ali: 10 € za slamo in pol ure dela.

L.P Peter

Peter, hvala za super fotke :)

DSC_0192

 

Boljše od setvenega koledarja

… še boljša od setvenega koledarja je pregledna različica setvenega koledarja :). Na spletni strani Ajde Goriške imajo objavljene mesečne preglede opravil na vrtu, v sadovnjaku, vinogradu in oljčniku. Koledar del je zasnovan na setvenem koledarju Marije Thun. Kar mi je pri njem všeč, je, da je postavljen z malo drugačnega vidika in zato bolj pregleden. Na njegovi osnovi si lahko hitro naredimo načrt dela. Tale spodaj je za april: KOLEDAR OPRAVIL NA VRTU V APRILU 2015 natisni

PLOD

1.4.,
10.4 od 13. ure,
19.4.,
20.4. do 12. ure,
∆ 21.4. od 12. ure,
∆ 22.4. do 18. ure,
27.4.,
28.4.,
29.4.

Če smo prejšnji mesec že posejali paradižnike in papriko, bo v tem mesecu čas za pikiranje. Konec tega meseca običajno sadimo stročnice, bučke, buče in kumare na prosto – kot kaže, bo temperatura do takrat že ustrezna.

LIST

2.4.,
6.4. od 9. do 18. ure,
8.4.,
9.4.,
10.4. do 12. ure,
16.4. od 10. do 18. ure,
17.4. od 18. ure,
18.4.,
25.4. od 11. ure,
26.4.

Sejemo solato berivko, presajamo glavnato solato; sejemo še peteršilj, špinačo, blitvo, zeleno, tudi cvetačo in vso ostalo listnato zelenjavo. Kljub obilici opravil pa ne bi bilo dobro pozabiti na škodljivce, npr. polže.

KORENINA

5.4.,
6.4. do 8. ure,
13.4.,
20.4. od 13. ure,
21.4. do 11. ure,
22.4. od 19. ure,
30.4.

Na prosto sejemo korenje, kolerabo, pastinak, redkvice; sadimo česen, čebulo, rdečo peso. Gredice vsaj nekaterih posevkov je dobro pokriti z vrtno kopreno, kar je dobra zaščita pred pticami, morebitnim prehudim nihanjem temperature in izsušitvijo. Sadimo krompir. Pobrskali smo po lastnih in tujih izkušnjah, ki potrjujejo, da voluharja odženejo v zemljo zataknjene sveže bezgove veje, ob in na krompirišče posajen bob in seveda homeopatski pripravek »voluhar« v potenci D8.
Nekaj manjših pridelovalcev krompirja zatrjuje, da se uspešno izognejo napadu krompirjevih strun (ki so v zadnjih letih zelo nadležne) s posevki žit (npr. ovsa) v bližini krompirja. Opomba Bojca: jaz pa prisegam na biooglje :).

CVET

6.4. od 19. ure,
7.4.,
15.4. od 18. ure,
16.4. do 9. ure,
23.4.,
24.4.,
25.4. do 10. ure.

Čebulnice so že naredile preproge cvetov, vendar njihovo cvetenje še ni na vrhuncu. Škoda, da pomladno cvetje ne traja vsaj do junija. Posejmo čim več različnih enoletnic, morda tudi v časovnih zamikih, da bo naša okolica barvita in dišeča vse do pozne jeseni. V aprilu bomo nabirali cvetove regrata za kompostni preparat in čaje, zato bodimo pozorni na sklic delavnic nabiranja v drugi polovici aprila.

 050

Kaj se bolj splača

V soboto sem bila na novi eko tržnici v Stražišču pri Kranju. Na žalost nimam čisto nobenih fotografij … zmanjkalo časa, preveč se je bilo treba pogovarjat. Tržnica bo poslej vsak drugi petek v mesecu, od 17. ure dalje. Z veseljem bom tudi jaz tam, s stvarmi iz Gajinega vrta. Srečala sem veliko pozitivnih, prijaznih ljudi – in mojo Tatjano Muraja Oblak, ki je vso zadevo organizirala skupaj z Matjažem Jeralo in ostalimi iz društva Sorško polje.

Pogovarjali smo se marsikaj. In kot pravi Gorenjci tudi to, kaj se res splača. Gorenjce zdaj že kar dobro poznam. Tisti pregovorni vici o tem, da so škrti, držijo – pod pogojem, da vemo, kaj izraz škrtost v primeru Gorenjcev pravzaprav pomeni. Če je škrt tisti človek, ki ne meče denarja za plastične in instantne neumnosti, ki se potem valjajo po hiši in prej ali slej končajo v smeteh, pač pa kupuje premišljeno, kakovostne izdelke, ki mu  služijo dolgo časa in so mu v veselje, ko jih pogleda in uporabi, potem ja, drži – Gorenjci so škrti :). In z veseljem priznam, ne glede na štajerske korenine, notranjski dom in čedalje pogostejši abonma na Gorenjskem – sem že, ni se mi treba šele učiti za Gorenjko.

WP_20150411_002

Iz firbca in ker me zabava primerjat stvari, sem ugotavljala, kaj se bolj splača nabavit: ali Kompost z bioogljem za presajanje UNI, ali trenutno najbolj oglaševano organsko prst.

Cena za 20 l Komposta z bioogljem za presajanje UNI je 13,95 €. Ker gre za kompost, ki je živ (v njem je poleg biooglja z mikroorganizmi še glistina, mikorizne glive, alge, rastlinska hranila in kokosova vlakna), dodatkov ne potrebuje; odličen je tak kot je – še razredčiti ga moramo. Mešamo ga z izčrpano zemljo v razmerju 1:3 (1 del komposta na 3 dele zemlje). Iz 20 l tako dobimo 80 l žive, močne, hranljive prsti, ki jo lahko takoj uporabimo.

DSCF0351

Iz paketa organske zemlje, ki je težak 3 kg, dobimo 50 l prsti. Cena je 8,59 € – kar je, če preračunamo na liter, približno enako kot stane Kompost z bioogljem za presajanje. Vendar je ta zemlja, pa čeprav naj bi bila organska, mrtva – zato brez dodatkov (različnih gnojil) v njej ne bo zrastlo nič omembe vrednega. Dodatke moramo dodajati še vso sezono – ker v osnovi ni ničesar. Torej je konec koncev dražja, lahko kar krepko dražja – če v njej npr. posejemo domače seme paradižnika, ki smo ga skrbno hranili, potem pa zapravili s sejanjem v mrtvo prst (to zgodbo sem iz prve roke izvedela v Stražišču).

Mimogrede, opazila sem, da ljudje ob presajanju ločnic in korit staro zemljo zavržejo. To nima nobenega smisla, razen če so v njej bolezni – izčrpana zemlja ni smet, le obuditi in okrepiti jo je treba, v njej je še vedno življenje, le manj ga je. Okrepimo jo s kompostom. Zemlja je preveč dragocena, da bi končala na deponijah s smetmi.

WP_20150411_004

Vrt iz slamnatih kock in sobota v Stražišču pri Kranju

Čisto me je prevzel, priznam, tale vrt iz slamnatih kock. Zato, ker še vedno (in zagotovo bo tako še zelo doooolgo časa, je hočem čim več, globoke, črne, zdrave, močne) delam zemljo. In ker v njem, v tem vrtu, vidim priložnost za vse tiste, ki imajo vrtno zemljo zastrupljeno s težkimi kovinami ali popolnoma izčrpano, pa za tiste, ki se šele lotevajo vrta, npr. na jalovini okoli novozgrajene hiške.

Pod nadstreškom pred vrtom imam spravljene prve 4 kocke (pravzaprav kvadre) slame, rabim jih pa še kar nekaj (recimo, kakih 15 ali 20 bi jih še rada imela …). Redko sem požrešna, pri takih stvareh pa, se ne zadržujem.

unnamed

Prve štiri sem domov pripeljala kar v avtu. Podrla sem zadnje sedeže in napolnila avto s slamo. Matrix ima kar nekaj prostora, ni tako mičken, pa je šlo. Potem sem se, če je kdo čudno pogledal enoprostorca, polnega lepo stisnjene rumene slame, delala, da vozim nasteljo konjem. Ihaha :).

Lepe so. Zdaj stojijo pod nadstreškom in čakajo, da bom imela kaj časa zanje. Naslednji teden, nekako do srede aprila, bom domov pripeljala še preostale kocke, potem pa začnem s “kuhanjem” slame … Imam že alge kelp, biooglje z mikroorganizmi in kompost; pa vodo kapnico, jasno. Nabavit moram še melaso. Konec naslednjega tedna jih začnem pripravljati. Kako bo uspelo in kaj bom počela, bom sproti pisala. Zdajle samo to, da je včeraj v Jani izšel članek o tej zadevi, ki se ji po angleško reče straw bale gardening.

Straw Bale Urban Gardening ~ Ideas and Getting Started, cabbages, carrots

Vir fotografije: http://www.deeprootsathome.com/straw-bale-urban-gardening-ideas-and-getting-started/

Jutri, v soboto 11. aprila, bom od dveh popoldan dalje na novi eko tržnici v Stražišču pri Kranju z izdelki iz Gajinega vrta – se vidimo? Ob 16h bo predavanje Sanje Lončar o hrani, ki nas zdravi in tisti, ki nas dela bolne. Jutri presajam paprike in paradižnike, je dan za plod. Letos nama je uspelo posadit sadno drevje okoli hiše, trto, figo, marabelo, špingel, hruške, jablane … Zdaj pa naprej. Komaj sem čakala pomlad, zdaj se pa kar preveč dogaja :). Zadnjič mi je prijatelj Dule rekel, da se čas gosti. Pa saj je prav tako. Pred leti sem pisala, kako me daje dvom, ali so moji prsti sploh kaj zeleni. No, zdaj vem, da so, definitivno. Pa zelo srbijo. Prepričana sem, da vas tudi :).

Več o sobotni tržnici preberite TUKAJ: Plakat_predavanje

Sadike sladkega krompirja

Za gojenje sladkega krompirja sem izvedela na Tanjinem blogu, in jasno, seveda sem hotela poskusit še sama :).

DSCF0315-001

 Takole zrastejo iz gomoljev. Najprej se na površini gomolja pojavijo majhne vijoličaste bodičke, ki se kasneje izkažejo za zametke mladih poganjkov z listi. Gomolje položim v posodo z zemljo, jih do polovice vkopljem vanjo in skrbim, da je prst vedno vlažna. Zanimivo je, da sem na gomoljih, ki sem jih imela v skledi na kuhinjskem pultu, opazila iste vijoličaste bodičke – pa čeprav gomolji niso bili v zemlji, niti niso bili navlaženi … jasno, da sem jih hitro uporabila :).

WP_20150401_001

 

Ko so mladike velike nekaj cm in imajo že dva ali več listkov, jih tik ob gomolju odlomim in posadim v kompost z bioogljem za presajanje. S tem, ko jih odlomim, spodbudim gomolj batate, da požene nove poganjke. Mladike, ki so zrastle na obodu gomolja, v stiku z zemljo, že imajo korenine, ostale jih zelo kmalu poženejo. Sredi maja bodo šle na svoje stalno mesto, v letos na novo narejen vrt iz slamnatih kock.

WP_20150401_002

Sladek krompir se da pripraviti na veliko različnih načinov, v sladkih in slanih jedeh (za veselo rumene debele palačinke ali polpete, sladke ali slane mafine, pečen v pekaču z mesom in korenjem, kot pire, v enolončnicah …). Ima nizek glikemičen indeks (in je zato super za vse, ki smo radi brez odvečne teže, še posebej pa za diabetike), ter ogromno mineralov (K, Ca, Mg, Fe) in vitaminov (A, B, C, E). Poln je vlaknin. Redno sem ga kupovala, zdaj bi ga rada pridelala sama. Sadike so že :).

Cvet batata

Čeprav gre za tropsko rastlino, uspeva tudi pri nas, če so le sadike pripravljene dovolj zgodaj, da lahko gredo okoli 15. maja na vrt, ko je temperatura tal vsaj 10 °C. Spada v skupino slakov in cveti zelo podobno domačemu slaku. Bogato se razvije in lepo pokrije tla, zato je koristen kot pokrivna rastlina med višjo zelenjavo, kjer preprečuje izsuševanje tal. Da lahko poberemo gomolje, traja 80 dni (kakšen bo pridelek, bom torej vedela sredi avgusta). Rad ima zastirko in vlago (zato mu bo po mojem življenje v senenih kockah zelo všeč). Rad ga ima voluhar – se bo treba malo pogovoriti z Mikom, Jackom in Lili … čeprav upam, da bo sajenje v senene kocke tudi za to uspešna rešitev.