Knjižnica v Kranju: predavanje o homeopatiji za rastline v torek, 17.10.2017 ob 19h

Pridete, dragi moji Gorenjci, na predavanje v Kranjsko knjižnico?

Odkar imam vsako leto marca tečaj o permakulturnem vrtu v Biotehniškem centru Naklo, sem spoznala že kar nekaj Gorenjcev. Z mnogimi smo ohranili stike. Pregovorna škrtost se je izkazala za preudarnost – zato se dobro razumemo. Ne, niso ohrni – so pa previdni s svojim denarjem in če kupijo, kupijo kaj res dobrega. Raje malo in odlično, ki bo zdržalo še na mnoga leta, kot pa več in slabše, ki bi se lahko pokvarilo za prvim vogalom.

Pa veste, da je ni hujše Gorenjke, kot je Štajerka, ki se preseli na SZ Slovenije? Je ni. Potrjeno. Prijatelj Dejan je za svojo ženo Tejo (oba sta rojena Mariborčana) povedal, da ga zdaj, ko živita v Komendi, vpraša edino še takole: “A boš pol čigumija? …” Teja, zelo dobro te razumem (je rekla rojena Celjanka).

Torej, lepo ste povabljeni na predavanje v Mestno knjižnico Kranj, v torek, 17. 10. 2017, ob 19. uri. 

Predavanje ima naslov: Kako uporabljamo homeopatijo za rastline

Vsebina: Homeopatija za rastline je mlada veja homeopatije, ki se tudi v Sloveniji čedalje bolj uveljavlja, ker ima pred drugimi, zlasti fitofarmacevtskimi metodami, številne prednosti, kot so cena, učinkovitost in vpliv na okolje.

Kaj je homeopatija za rastline in katere so njene prednosti? V čem se homeopatija za rastline razlikuje od homeopatije za ljudi? Ali lahko konkurira fitofarmaciji? Pregled pripravkov za škodljivce, bolezni, poškodbe, presajanje. Ali jih lahko naredimo sami? Kako pripravimo in kako jih pravilno uporabljamo? Izkušnje uporabnikov in praktični primeri.

P.S. Seveda ne bom imela čisto nič proti, če pridete tudi drugi, ne le Gorenjci :)

Advertisements
This entry was posted on oktober 12, 2017, in Brez kategorije. Komentiraj

Vse je povezano

Fotografija osebe Tina Hocevar.

Včasih dobim preblisk, ki ga moram zapisati takoj, ko se rodi, da ne potone v sipkem pesku luknjičavega spomina. Tak preblisk se mi je zgodil včeraj, in zato danes hitim pisat; druge stvari bodo še malo počakale.

Kako smo povezani ljudje, živali, rastline, zemlja itd, je zelo lahko prepoznati v dejstvu, da vse naštete ozdravimo tako, da jim s pomočjo homeopatije povrnemo ravnovesje, ki je zdravje – za nas nevidno stanje, ki ga bolj občutimo kot pa vidimo. Bolezen zlahka vidimo, in morda zato, ker smo vizualna bitja, tudi lažje dojamemo. Kaj pa je zdravje? Ni le odsotnost bolezni. Zdravje je stanje vitalnosti, občutje sreče, zadovoljstva, ko lahko bitje, ki je v tem stanju, maksimalno izkoristi svoje potenciale. Zato je zdravje veliko več kot samo odsotnost izpuščajev :)

Včeraj sem pri prijateljici Tini, ki je numerologinja, doživela še neko drugo doživetje, trenutek, ko sem lahko videla, kako zelo je vse povezano tudi drugače.

Če se vam zdi to, kar pišem, hokus pokus, prosim nehajte brati in počakajte na naslednji post, ko bom spet pisala kaj bolj oprijemljivega. Na primer, kaj naredimo z zelenimi paradajzi ali kako posadimo jesenski česen.

Torej, Tina se ukvarja z numerologijo. Zame je naredila analizo in mi jo včeraj razložila. Med razlago me je preblisnilo: ja, res si sami izberemo starše, kraj in čas rojstva … da potem lahko izpolnimo to, zaradi česar smo prišli sem. Vse je povezano. Dobila sem logične, pametne, dobre, uporabne napotke, za domov pa še posnetek pogovora, da lahko poslušam, da ne pozabim.

Tina je na FB-ju objavila navodila za mesec oktober. Se boste strinjali?

The year 2017 (year of number 1 based on numerology), year of setting goals for next few years, starting out new and re-evaluating our lives is coming to an end soon…

Month of October is all about: LOVE, CONNECTION, COOPERATION and BALANCE.

The goals (financial, emotional, physical,…) that you have set up for yourself and the things that you are working towards will get accomplished through:

– deepening your relationships with others;
– learning to receive from others (in whatever way it may come);
– standing your ground and keeping your priorities (while connecting with others);
– opening your heart to receive love;
– balancing work and relaxation.

Whatever issues may arise this month, remember, there are here to help you set your priorities straight and deepen your relationships, with self and with others.

Wishing you all a loving and successful month of October! <3

 

 

This entry was posted on oktober 10, 2017, in Brez kategorije. 1 komentar

Revolucija, ki ne žre svojih otrok

V poglavju “Zatiranje in nove bolezni rastlin” knjige Homeopatija za kmetijo in vrt Vaikunthanatha Das Kaviraja berem o tem, zakaj je sodobno kemično kmetijstvo obsojeno na neuspeh.

Od tistih, ki jih zanima homeopatsko zdravljenje rastlin, velikokrat dobim tole vprašanje: “Pa bo ta pripravek zgolj odgnal ali pa bo pomoril polže/voluharje/uši?” Ko odgovorim, da homeopatija ne deluje kot strup za živa bitja, pač pa uravnovesi in okrepi tistega, ki ga želimo ohraniti (ker bi ga v končni fazi raje pojedli sami), na oni strani maila ali telefona začutim vzdih … oh, a to potem sploh kaj nuca …

Ja, pa nuca, zelo. In še pomembneje – edino tak način nuca.

Zakaj?

Ker zatiranje vedno rodi odpor(nost). Zatiranje revnih, tlačenih, izkoriščanih, obubožanih ljudi se vedno konča z revolucijo. Težava revolucije je v tem, da žre svoje otroke. V njeni dobi nikomur ni lahko – nastradajo tudi tisti, ki niso krivi. Razumni vladarji in vodje to vedo, in temu primerno delujejo (= želijo dobro svojim podrejenim, ker vedo, da s tem želijo dobro sami sebi), butasti žal ne (slednji izkoriščajo rajo do te mere, da ji prekipi, sledi vstaja, upor in obglavljenje neumnih pogoltnih pripadnikov “elite”). Pametni vodja, npr. kozji pastir, ve, da je treba kozo dobro hraniti, če želiš imeti veliko mleka in zdrave kozličke. Pa tudi malo pobožati jo, imeti jo v suhem in toplem hlevu in tudi sicer skrbeti za njeno dobro počutje.

Nekako smo si začeli domišljati, da lahko rastline obdelujemo s strupi, jih osamimo (monokulture na goli zemlji) in zlorabljamo s fast foodom (umetnimi gnojili), ki povzročijo podhranjenost. Organizmu začne primanjkovati esencialnih hranil, telo postane napihnjeno, okorno, zateklo, predebelo – in bolno. Velja tako za ljudi kot za rastline.

      

GMO jabolko, težko 655 g (2013)                                                                  (pre)debel mož (2010)

Ko so v kmetijstvu začeli uporabljati dušikova, fosforjeva in kalijeva gnojila, so bili sprva rezultati odlični. Ljudi je to zmotno navedlo na misel, da bodo takšni vedno. Tudi sedaj, ko se pojavlja čedalje več rastlinskih bolezni, pridelek pa je začel upadati, kljub čedalje večjemu dodajanju umetnih gnojil in strupov, s katerimi zatirajo škodljivce, plevele in bolezni. Ljudi to ne izuči, še vedno vztrajamo pri istih, čeprav očitno neuspešnih načinih. Ne moremo popustiti, enako kot pitbull, ko zagrize v plen. Ljudje, ki podpirajo in izvajajo kemično kmetijstvo, so butasti vodje.

Rešitev težave ni v čedalje več in brezumno, pač pa v čedalje manj in v skladu z razumom. Zato rešitev ni kemijsko kmetijstvo, pač pa homeopatija za rastline – revolucija v kmetijstvu, ki ne žre svojih otrok.

 

Knjiga Homeopatija za kmetijo in vrt, Vaikunthanath Das Kaviraj

Prav pred kratkim je izšel slovenski prevod knjige, ki je že izdana v nemščini, francoščini in angleščini in je v tujini postala uspešnica: Homeopatija za kmetijo in vrt pionirja homeopatije za rastline, Vaikunthanatha Das Kaviraja.

Knjiga ima 252 strani in je ne le po znanju, pač pa tudi po dimenzijah kar konkreten zalogaj (velika je 21 x 28 cm, debela pa več kot 2 cm …).

Zahteven projekt so izpeljali pri založbi Stella na pobudo Biodinamičnega društva Ajda Štajerska. Za tako majhen knjižni trg, kot je slovenski, je to res velik zalogaj, povezan z veliko dela in tudi stroškov.

Povabili so me k sodelovanju, naj za zadnjo platnico napišem nekaj besed knjigi na pot med slovenske bralce. Z veseljem sem, bilo mi je v čast.

Nemogoče je z nekaj besedami povedati vse, kar vam ta knjiga lahko da. Je leksikon znanja o homeopatiji za rastline, uporaben in praktičen priročnik, v katerem ni praznega besedičenja ali kopiranih resnic. Je avtorsko delo, ki je nastalo na temelju izkušenj in prakse pionirja uporabe homeopatije za rastline V. Das Kaviraja. Takšna je knjiga dragocen vir znanja in uporabna od prve do zadnje platnice.

Morda takole:

  • da vam celosten pogled na to, kaj zdravje narave sploh je, kako ga ohranjamo in – kar je prav tako zelo pomembno – kako ga uničujemo;
  • kaj so principi homeopatije, da boste znali uporabljati homeopatske pripravke, če boste to želeli;
  • kako zdravimo s homeopatijo, iz česa in kako so pripravljeni homeopatski pripravki;
  • osnove o prsti, o rastlinah;
  • zdravljenje zaradi porušenega ravnovesja hranil;
  • zdravljenje z rastlinami, ki so v dobrem sorodstvu;
  • rastlinski škodljivci in homeopatski pripravki zanje;
  • bakterijske, virusne in glivične bolezni;
  • poškodbe …

PREGLED VSEBINE:

Knjigo lahko naročite po ceni 49,90 € (cena je brez popusta) v podjetju Gajin vrt, Bojca Januš s.p.
(040 325 939 ali gajin.vrt@gmail.com)

Homeopatske pripravke, ki jih avtor navaja v knjigi, dobite prav tako v spletni trgovini Gajin vrt (www.gajinvrt.moonfruit.com)

“Je refuse” (odklanjam, zavračam)

“Je refuse” izg. ʒə ʀ(ə)fyz(ə) (zavračam, odklanjam) je sorodnica izjave “J`accuse” (obtožujem).

Skozi glavo se mi je zapodila danes med sklanjanjem nad bano (pomivala sem sokovnik in njegovega sorodnika … (še eno tako aparaturo). Mogoče bi morala večkrat stati na glavi.

Francoski izraz “J`accuse” se praviloma uporablja, ko je treba opozoriti na veliko družbeno krivico. Izvira iz časopisnega članka z naslovom “J’Accuse,” ki ga je napisal Emile Zola leta 1898. V njem je Zola obtožil francosko vlado, da je obsodila Alfreda Dreyfusa na kazen zaradi izdaje preprosto zato, ker je bil Žid.

Moja “Je refuse” ni poziv Borutu Pahorju ali Mirotu Cerarju, kot je bil znameniti Zolajev vzklik namenjen francoski vladi. Leti name in na moje hitenje, zaletavanje, izčrpavanje. Leti na to, kako je skrajni čas, da se vsaj takrat, ko delam z rastlinami, z vrtom, z živalmi, umirim, upočasnim in si vzamem čas. Brez bezljanja, brez hitenja … ker ne le, da moje stanje vpliva na rastline in živali, tudi življenja je škoda za to.

Da je čas denar, je izum Benjamina Franklina. Od otroštva naprej nas vzgajajo (upam, da vas niso in tudi vi svojih otrok zato ne), da je treba hiteti. Mene so. Ne zamujaj, ne zavlačuj, zakaj je pa tebe treba ves čas čakati . . . Od zdaj naprej “Je refuse” naglico in tekmo vsaj takrat, ko imam opravka z naravo.

Ker čas ni denar, pač pa . . . čas je življenje. Življenje je čas. Ko mine naš čas, mine naše življenje. Na to se poskušam spomniti vsakič, ko se jezim, pa tudi sicer, s čimerkoli se ukvarjam in osebi ali zadevi namenjam svoj čas. Svoje življenje. Hitenje mimo vsega lepega, mimo svojih občutkov, misli, idej, želja, vedno hitro, samo hitro naprej, pomeni, da nam življenje odteka skozi prste. Hitro.

Torej, ne hitenje, da bom uspela narediti vse, ustreči vsem, ampak skrbno prebiranje in izbiranje tega, čemur dajem svoj čas.

Življenje je, kolikor vemo, eno samo, tole tukaj in zdaj. Morda se še kdaj vrnemo, a ne bi računala na to. Sem prevelik ziheraš.

Lucijina kokosova potica (z varianto za vegane)

Prenavljam blog in spletno stran. Pospravljam po hiši in zunaj nje; pripravljam se na hladne dni … Med tem delom najdem tudi kaj lepega in uporabnega. Eno takšnih stvari bom zdajle delila z vami: potico moje starejše hčerke Luci. Recept je star že nekaj let, pa še vedno odličen.

Dober tek!

Potica iz polnovredne moke se ne izsuši hitro in še po nekaj dneh ohrani poln okus. Poleg tega se po takšni potici počutimo čisto drugače, kot po potici iz bele moke. Uporabimo polnovredna, nerafinirana živila rastlinskega izvora: namesto belega sladkorja uporabimo rjav trsni sladkor (pa ne tistega pobarvanega) ali kakšnega od sladov. Če ne želimo uporabiti živil živalskega izvora, namesto jajc uporabimo koruzni škrob ali banano, namesto kravjega ali kozjega mleka riževo ali ovseno, namesto masla pa kokosovo mast ali hladno stiskano olje. Recept je temeljito preverjen (glej sliko). Ampak dobra je še veliko bolj kot lepa.

Za testo potrebujemo:
500 g moke
15 g kvasa
ščepec soli
naribano lupinico eko (!) limone
70 g maščobe
60 – 100 g trsnega sladkorja
1 jajce ali skodelico koruznega škroba ali pretlačeno polovico banane
5 dcl mleka (oziroma po potrebi).

Navodila:
Najprej pripravimo kvasek: kvas razdrobimo v mlačnem mleku z dodano žličko moke in sladila (sladkor, med…). Moko presejemo v posodo za mesenje in po robu posolimo. V sredini naredimo jamico za kvasek, ki ga pomešamo z malo moke in pustimo stati 10 minut. Potem prilijemo mlačno mešanico mleka z maščobo in ostalimi sestavinami. Zamesimo testo. Mesimo tako dolgo, da nastane testena kepa, ki se loči od sten posode.

Posodo s testom pokrijemo in pustimo vzhajati kakšno uro, da se volumen testa podvoji. Testo še enkrat premesimo in pustimo vzhajati.

Medtem pripravimo nadev.

Za nadev potrebujemo:
1,5 dcl prosene moke (če imamo proseno kašo, jo zmeljemo v mlinčku za kavo)
½ litra mleka
70 g sladkorja ali drugega sladila
350 g kokosove moke
30 g eko margarine ali masla
vanilija

Navodila:
Proseno moko zakuhamo v vrelo oslajeno mleko tako, da neprestano mešamo z metlico, da se ne prime. Odstavimo in dodamo maščobo in kokosovo moko. Če je nadev pregost, ga razredčimo z malo mleka.

Testo razvaljamo 1 cm na debelo in namažemo z nadevom skoraj do roba. Zvijamo na tesno in testo sproti nategujemo, da med peko ne bodo nastali zračni mehurji. Zvitek položimo v namaščen in z moko ali drobtinicami potresen glinen model ali pekač. Na gosto ga prebodemo z debelejšo pletilko, da bo med peko iz potice lahko uhajala para. Postavimo v hladno pečico. Temperaturo naravnamo na 50 °C, da potica še vzhaja. Po pol ure temperaturo naravnamo na 180 °C. Pečemo 55 do 65 minut. Pečena je, ko na tanjši pletilki, ki jo zabodemo vanjo, ni več sledov testa ali mokrote. Če se nam zdi, da je na vrhu že pečena, v sredini pa še ne, jo pokrijemo s peki papirjem. Potica ne sme biti prepečena, ker bo suha. Pečeno potico vzamemo iz pečice, pokrijemo s prtičem in pustimo v pekaču še 20 do 30 minut. Do konca jo ohladimo na leseni deski ali rešetki in narežemo, ko se ohladi.

This entry was posted on september 4, 2017, in Brez kategorije. Komentiraj