Oreh: lani, 17. maja, in letos, 28. junija

OK, bom iskrena. Ni mi všeč, če nisem všečna, ampak si ne morem pomagati, da ne bi vseeno počela stvari tako, kot mi sede. Zelo verjetno sem za marsikoga že dolgočasna s tole homeopatijo . . . jih kar slišim: Pa ne že spet . . . a se ji res nič drugega ne dogaja??

Ne bom rekla, da se mi ne. Vsak dan je poln različnih stvari, tudi skrbi (še posebej, ko je polna luna – tale današnja me je že včeraj spravila v obup). Potem se zgodi pa kaj tako lepega, da ne morem kaj, da si ne bi z nasmeškom rekla, ja, življenje je res lepo.

Na parceli je sedaj slaba polovica kozje črede; koze, ki jih molzemo, mame z majhnimi kozlički in breja Lizika pa so doma. Tudi Žuža (rešenka, če se je še spomnite), je doma s svojo mamo Uži. Včasih pomislim, da je nekaj posebnega na tej kozi. Tako glasna in zahtevna je kot nobena druga. Pogruntala je, kako sladko je žito in zdaj se dere huje kot gasilska sirena ob sobotah, dokler je med molžo ne spustimo ven in ne izsili svojega deleža koruze in ječmena. Izsiljevalka. Zalita je kot majhen boben.

Na parceli je s kozami še kobila Nela (strašno veselje mi dela s tem, da pride k meni, ko jo pokličem in me potem spremlja in opazuje, kaj počnem). Pa vinograd, ki ga že spet zdravimo s homeopatijo in je čedalje lepši, nekaj teras z zelenjavo, čebele in . . . dva oreha z zelo velikimi plodovi. Danes sem ju šla podrobneje ogledat, ker sta bila lani bolna.

Lani sta bila takšna:

Takole sem napisala lani, 17. maja:

Zadnji je prišel na vrsto ponos in veliko veselje lastnika parcele – mladi oreh, z res velikimi orehi. Žal so se letos v njegovih listih naselile pršice Eriophyes erinea ali Phytotus tristriatus. Te pršice so zelo majhne, manj kot 0,1 mm. Prehranjujejo se s tkivom listov, in povzročajo poškodbe. Poškodovani so lahko tudi plodovi (kasneje v sezoni). Na listih nastanejo značilne oblike, nekakšne otekline na zgornji strani listov, ki so sprva zelene, in vdolbine na spodnji strani, obarvane oranžno ali rumeno, kasneje pa rjavo. To, da so, običajno ni smrtno nevarno za drevo. Menda gre bolj za estetski kot pa za zdravstveni problem, a drevesu fino zaradi njih seveda tudi ni. Zato se jih je smiselno znebiti. Vendar ne s kemikalijami, ker le-te najprej pobijejo vse naravne sovražnike pršic, šele potem morda tudi kakšno pršico. Z njimi drevesu delamo medvedjo uslugo. Pršica, ki napada orehe, je pajkovec in torej sorodnik pajkov in klopov, ne pa uši. Zato sem pomislila, da bom, če ne bo dovolj Silicea C200, poskusila še s katerim od pripravkov za pajkovce.

Dala sem jima Siliceo, nato pa pozabila nanju, ker je bilo toliko drugega dela. Letos sta taka:

A se opazi razlika? :)

 

Advertisements

Agrometeorološka napoved

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije se lahko naročite na prognostična obvestila z agrometeorološkega portala.

Podobno je vremenski napovedi, a ne napove zgolj vremena, pač pa tudi to, kaj nam to vreme lahko prinese. Nam, oziroma bolje rečeno, rastlinam.

Ideja sama je odlična. Po tem, ko se naročite na prejemanje obvestil, boste redno dobivali maile ali sms-e z obvestilom, katera bolezen ali škodljivec preti poljščinam in vrtninam.

Poleg tega dobite tudi nasvet, kaj lahko ukrenete. Žal vsi ti nasveti svetujejo uporabo kemikalij, različnih fungicidov in insekticidov. Tudi v tistem delu, ki je namenjen ekološkim pridelovalcem – takrat pač navajajo kemične pripravke, primerne za ekološko pridelavo.

Nasvet vsebuje še opozorilo, da je treba upoštevati karenčne dobe in število uporab v eni sezoni, da je treba pred škropljenjem uničiti cvetočo podrast (nič več rožic torej …), da je treba pri uporabi insekticidov paziti na čebele … Pač zato, ker gre za strupe, ki niso nedolžni.

Ker nas je v Sloveniji čedalje več tudi takšnih, ki fito farmacije ne uporabljamo, bi med rešitvami za težave lahko našteli ne le fitofarmacevtske pripravke, bilo bi odlično, če bi na Kmetijskem inštitutu svetovali tudi, katere naravne, homeopatske ali biodinamične pripravke lahko uporabimo za določen primer.

Mogoče bi jih pa zanimalo sodelovanje?

Za pokušino sem pripravila razširjene agro-homeopatske-meteorološke novice:

POLETNE AGRO-HOMEOPATSKE METEOROLOŠKE NOVICE


1. Obvestilo o varstvu krompirja

«Vroče in suho vreme v minulem obdobju ni bilo nevarno za širjenje bolezni v krompirju, sedanje razmere pa so spet nekoliko bolj ugodne, zato priporočamo, da nasade poznih sort še varujete pred krompirjevo plesnijo in črno listno pegavostjo.»

Proti krompirjevi plesni uporabite kompostni čaj in homeopatske pripravke (Natrium sulphuricum in Carbo vegetabilis).

Recept za kompostni čaj :

10 litrov deževnice
1 l raztopine kelpa
1 l raztopine melase
0,4 litra urina
1 l kakovostnega komposta
2. 1 l drobno zdrobljenega obogatenega biooglja

Kompostni čaj pred uporabo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 9 (1 del čaja na 9 delov vode). Z njim je dobro škropiti še pred pojavom težav, a nikoli zvečer (da z močenjem ne spravimo rastline v nepotreben šok, noči so vlažne že same po sebi). Če se bolezen pojavi, odstranimo najbolj bolne liste in poškropimo rastline s kompostnim čajem. Ne pozabimo poškropiti spodnjo stran listov.

Proti črni listni pegavosti uporabite Carbo vegetabilis, Cuprum metallicum, Natrium sulphuricum, Rhus toxicodenderon, Thuja.


2. Obvestilo o varstvu buč, bučk in kumar pred pepelovkami

«Sedanje vremenske razmere so ugodne za razvoj in širjenje pepelovk na raznih vrstah buč, bučk in kumar. Bela do sivkasta prevleka, ki se pojavi na zgornji strani listov, lahko v ugodnih razmerah preraste celo listno površino in povzroči predčasno sušenje in propadanje listov. Priporočamo pregledovanje rastlin.»

Proti črni listni pegavosti uporabite Carbo vegetabilis, Cuprum metallicum, Natrium sulphuricum, Rhus toxicodenderon, Thuja.

»Vremenske razmere so v zadnjih dneh, ko so padavine pogostejše in temperature nekoliko nižje, ugodne za razvoj in širjenje kumarne plesni na kumarah in drugih vrstah iz skupine bučnic. Znamenja bolezni smo že opazili na kumarah na prostem.«

Proti kumarni plesni na kumarah in bučkah uporabite Cuprum metallicum, Natrium sulphuricum, Silicea,  Sulphur, Thuja.

»Sedanje vremenske razmere so še vedno ugodne za širjenje pepelovk bučnic in kobulnic. Bolezen prepoznamo po belo sivi prevleki na zgornji strani listov, ki v optimalnih pogojih preraste celo listno površino. Priporočamo redno pregledovanje rastlin.«

Za varstvo buč, bučk, kumar, dinj in lubenic uporabite Cuprum metallicum, Natrium sulphuricum, Silicea,  Sulphur, Thuja.

«Na korenju ponekod opažamo močnejši pojav pepelaste plesni.«

Proti pepelasti plesni uporabite Cuprum metallicum, Natrium sulphuricum, Silicea, Sulphur, Thuja.


3. Obvestilo o varstvu vinske trte

“Razmere za okužbe s peronosporo vinske trte so še vedno ugodne, zato vinogradnikom svetujemo nadaljevanje preventivnega varstva.
Nevarnost za pojav oidija vinske trte je velika, zato vinogradnikom svetujemo pozornost pri izvajanju preventivnih ukrepov in doslednem izvajanju opravil. V fazi dotikanja jagod, je čas, da grozde zavarujete pred okužbo s sivo grozdno plesnijo – botritisom. Pomembno je, da škropljenje opravite preden se jagode v grozdih strnejo.”

Za varstvo pred peronosporo vinske trte uporabite Cuprum metallicum, Belladonna, Thuja, Fcomp viticulture.

Za varstvo pred oidijem vinske trte Cuprum metallicum, Thuja, Fcomp viticulture.

Za varstvo pred botrytisom Fcom viticulture.

 

4. Obvestilo o varstvu pečkarjev

“Nasade jablan in hrušk je potrebno še naprej varovati pred škrlupom in drugimi glivičnimi obolenji. V jablanovih in hruševih nasadih nadaljujte z izvajanjem preventivnega varstva.
Ob izvajanju poletne rezi, dosledno izrezujte plesnive poganjke in jih odstranjujte iz nasada.
V nasadih, kjer varstvo pred zavijačem ni bilo izvajano, se že pojavlja odpadanje plodičev kot posledica napada jabolčnega zavijača.”

V primeru pojava neurij s točo uporabite Siliceo in Arnico oziroma Calendulo.

Za varstvo pred škrlupom: Kaolin in Zincum metallicum, Allium cepa, Silicea.

Za varstvo pred jabolčnim zavijačem: Kaolin in Thuja.


5. Obvestilo o varstvu paradižnikov

Paradižnikova plesen in črna listna pegavost

“Pridelovalce paradižnika na prostem opozarjamo, da so sedanje vremenske razmere s pogostejšimi padavinami ugodne za razvoj in širjenje krompirjeve (paradižnikove) plesni. Priporočamo, da mlade rastline zavarujete, saj je v nasprotnem primeru tveganje za okužbe zelo veliko. Poskrbite tudi, da bodo nasadi paradižnika čim bolj zračni in redno odstranjujte zalistnike.  Razmere so ugodne tudi za razvoj črne listne pegavosti na paradižniku. Priporočamo pregledovanje rastlin.”

Proti paradižnikovi plesni uporabite Natrium sulphuricum in Carbo vegetabilis.

Proti črni listni pegavosti enako + Belladonna (za dvig toplote).

6. Čebulna plesen

“Sedanje vremenske razmere so ugodne tudi za širjenje čebulne plesni. Pridelovalcem čebule priporočamo pregledovanje nasadov.”

Proti čebulni pepelasti plesni lahko uporabite Nux vomica, Sulphur.

 

Še nekaj pojasnil

Vsem rastlinam brez izjeme, še posebej pa tistim, ki so obolele ali so jih napadli škodljivci, privoščimo eno dozo Silicee C200. Ta homeopatski pripravek krepi in pospešuje rast rastlinskega tkiva, ki ga obolele ali napadene rastline še kako potrebujejo.

V nasvetih je vedno naštetih več pripravkov. To ne pomeni, da morate uporabite vse. Uporabite enega, in šele če niste zadovoljni z uspehom, uporabite naslednjega. Večina pripravkov ima potenco C30, nekateri, npr. Silicea, pa C200.

Za škrlup, jabolčnega zavijača, različne gosenice, stenice itd. je odličen zaščitnik Kaolin, bela kitajska glina. Zelo priporočam kombinacijo s homeopatijo: homeopatski pripravek rastlino okrepi in zaščiti od znotraj, kaolin pa od zunaj. Poleg tega kaolin krepi celične stene rastlin, kar je tudi zelo dobrodošlo, ki  ker je kot vsi minerali bazičen, pomagač usvarjati okolje, ki glivam ne ustreza, zato pa tudi glivičnih boleznim ne.

Prepričana sem, da bi lahko s kombinacijo homeopatskih remedij in kaolina krepko zmanjšali ali celo povsem nehali uporabljati fito farmacevtske izdelke. 

This entry was posted on junij 26, 2018, in Brez kategorije. 3 komentarji

Paraziti, zaradi katerih zardevamo kot vrtnice

(Za uvod samo tole: tale objava nima nobene zveze s predvolilnimi kapmanjami :)

V četrtek, 17. maja 2018, sem bila na Vrhniki v lekarni Dobra misel.

Z Dominikom Golenhofnom iz Ordinacije Golenhofen sva s pomočjo mikroskopa iskala parazite … in jih večkrat uspešno našla :)

Da ne bom dolgovezila – v porah kože na obrazu oseb z diagnozo rosacea, akne, seboroični dermatitis ali ekcem, sva iskala parazitske pršice Demodex.

Demodex je v sorodu s posteljno pršico, a si ne delita življenjskega okolja. Demodex živi v lojnicah kože na obrazu, hrbtu in dekolteju. Posteljna pršica živi v postelji. Mogoče si lahko na daleč pomahata, kadar nekdo z rosaceo leže k počitku v posteljo.

Vesela sem, kadar jo najdeva, ker to pomeni, da bo za nekoga, ki se že mesece ali leta obremenjuje z videzom svoje kože, teh težav v nekaj mesecih za vselej konec.

Ljudje, ki pridejo na testiranje, reagirajo zelo različno na mičkeno bitje, ki ga zagledajo na zaslonu. Nekateri so zgroženi in drobne živalce pogledujejo samo s kotičkom očesa, drugi so presenečeni, ali olajšani, tretji pa so navdušeni in si želijo fotografijo svojega podnajemnika za spomin prejeti na mail. Z veseljem jim ustreževa.

Takole so bile videti pršice Demodex na četrtkovem testiranju:

Zgoraj: odrasel Demodex (tukaj brevis), pršica, ki kot parazit živi v lojnicah kože na obrazu in povzroča
kronično vnetje kože.
Vneta koža je rožnata kot vrtnica, od tod tudi ime “rosacea”.
Za rosaceo so značilni zardevanje obraza, razširjene žilice, rdečina, papule, pustule, kasneje tudi gomoljasta zadebelitev tkiv (predvsem na nosu).

Na zgornji fotografiji: jajčece pršice Demodex

Na zgornji fotografiji: pršica Demodex v puberteti (beri: larva pršice Demodex)

Če vas zanima več o tej temi, vas vabim na spletno stran www.demoderm.si

 

Članki, Novice, Žuža in … hvala bogu, da je večer

Na fotografiji: Žuža zvečer v hlevu; v toplem kotu se skriva za teto.
Dobre koze ne ločijo mladičev na svoje in tuje – do vseh so enake, ker vedo, da vsi otroci potrebujejo nego in nežnost.

Ne vem, kako sem imela včasih čas hodit še v službo . . . oja, vem, takrat sem bolj malo spala. Zdaj mi kaj takega, da bi se prikrajšala za spanec, ne pride več na misel.

Zjutraj sem šla najprej h kozam. Mala Žuža (o njenem porodu sem pisala tukaj) je sedaj do konca scrkljana. Med molžo, ko so njene tete na molzniku, se tlači pod in na molznik, me vleče za majico, mi liže prste, vsake toliko skoči tik pred mačka, ki počiva na soncu . . . Vsakič, ko jo vidim, pomislim – kako lepo je, da si živa. Andreja sem prepričevala, da bi iz kleti privlekli trampolin in ga pokazali Žuži. Mogoče ta vikend. Če bo uspelo, jo bom vsekakor posnela.

Potem sem pisala maile z odgovori strankam, dokončala članke in poslala Novice z Gajinega vrta. Tokrat že z novim “urednikom”, MailChimpom, ki je usklajen z GDPR (novo uredbo o varovanju podatkov). Množičnih mailingov je res odločno preveč; tudi meni gredo pokonci vse dlake, ko dobim mailing, na katerega se nisem naročila, niti me ne zanima njegova vsebina. Novice bom še naprej pošiljala tistim, ki bodo to želeli – če nočete obremenitve maila, bodo pa tako kot do sedaj vedno shranjene tudi tukaj.

Naslednjo sredo, 23. maja ob 17. uri bova z Jernejo Jošar (www.cvetlicna.si) v njeni Vrtnarski hiši pripravili predavanje o medonosnih rastlinah in načinih, s katerimi lahko rastline zaščitimo pred škodljivci, pa pri tem ne ogrožamo čebel.

Vsi vemo, kako zelo pomembna je prisotnost čebel. Brez njih mnoge rastline ne bodo oprašene, brez tega ni plodov. Več kot 70 % rastlin, ki jih uporabljamo v prehrani, delno ali v celoti oprašujejo čebele.

Ste vedeli, da so mnogi “naravni” pesticidi, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, čebelam škodljivi? Če je nekaj naravno, še ne pomeni nujno, da je tudi povsem neškodljivo! Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko zaščitimo rastline, čebel in okolja pa ne zastrupimo. Glede na to, kako zelo so čebele pomembne, me čudi, da jih ne uporabljamo bolj. Več o tej temi preberite tukaj.

Tako, zdaj pa za konec dneva še na parcelo, pozdravit koze, ki so se že preselile na letno pašo. Nadihat se zraka, pobožat kakšno drevo in nagnat Luno v breg, da bo potem lahko lažje zaspala . . . pa ne samo ona.

This entry was posted on maj 15, 2018, in Brez kategorije. 1 komentar

Katjina kutina

Mogoče se sliši hecno, ampak meni srce še posebej zaigra takrat, ko slišim, da smo rešili drevo.

Zgodba bolne kutine se mi zdi pomembna, ker tega, kar jo je mučilo, niso znali definirati niti strokovnjaki, na katere se je obrnila njena lastnica. Šlo naj bi za neko novo bolezen; zelo verjetno spet eno, ki smo jo prinesli iz tujine. Rekli so, da bi bilo zato drevo najbolje kar posekati.

Poskusila sem s splošnimi pripravki: Siliceo za več rastlinskega tkiva in Arnico, da si je pozdravila rane. In je delovalo, ker smo že samo s tema pripravkoma in s tem, da smo nahranili tla z obogatenim bioogljem, drevesu toliko okrepili imunski sistem, da je lahko z boleznijo opravilo samo.

Spet me je nanjo spomnila gospa Katja, ki mi je včeraj poslala fotografijo. Tako lepo raščeno drevo, zdravo in v cvetju … a je lahko še kaj lepšega, ko pa je bilo pred tremi leti obsojeno na propad.

Takšno je bilo njeno bolno listje pred tremi leti:

… razpokano lubje in olupljeno deblo:

V jeseni je bilo že skoraj povsem pozdravljeno, z njega so nato obrali 200 kg kutin: “Nisem mogla verjeti svojim očem, ko so listi postali zopet zeleni in niso več pikasti rjavi. Pričakovala sem, da bo listje odpadlo in se bo delovanje preparatov videlo šele prihodnje leto. Vendar je odpadlo le nekaj listja, večina je ostala. Drevo se sicer še ni čisto znebilo bolezni, vendar je krošnja popolnoma zelena, plodovi, ki so bili prej drobni in nekako sivkasti, pa debelijo in rumenijo. Bolezen se še pozna na koncih daljših vej, kjer je listje še vedno rjavo vendar verjamem, da bo v kakšnem tednu ali dveh kutina spet normalna.”

Tako lepa pa je danes:

Marušina mandljevec in hruška

Pred enim letom sem dobila mail s pripetimi fotografijami sadnega drevja:

Hojla Bojca,
Tole je hruška, ki jo tudi “načenja”. Pa še mandelj …..
Te pokličem
Maruša

Hudo bolan mandljevec je imel odprte rane na vejah in deblu, načeti so bili tudi plodovi.
Pred nekaj dnevi sem dobila sporočilo, da je drevo po enem letu skoraj povsem zdravo. Lepo. Še en rešenček :)

Takšna so bila bolna drevesa lani, v zelo slabem stanju in tik pred tem, da jih posekajo in tako preprečijo nadaljnje okužbe:

         

Takole je potekal najin pogovor z Marušo:

Živjo, Maruša,

za mandlje priporočam Thujo C30 in Siliceo C200. Bolezen je kolikor vidim, rjava gniloba ali pa botritis, ali pa celo oboje. Za oboje sta prava ta dva pripravka. S Thujo drevo zalijemo 3 do 4-krat na 2- do 3 dni, s Siliceo samo 1 x (lahko pred tretiranjem s Thujo).

Za hruško bi uporabila tudi Thujo, videti je, da ima črno listno pegavost. Obstajajo še drugi pripravki, ampak bi najprej poskusila s Thujo.

Za dohranjevanje dreves, ki so bolna, pa predlagam Zaščitnik dreves, http://gajinvrt.moonfruit.com/#/biooglje-za-drevesa/4586729068.

8. 05. 17
Za maruska

Zraven so navodila. Če kaj ne bo jasno, pokliči (ti ali Urša).
Drevesa bi bilo dobro tudi nahranit, razmislita še o tem, prazna vreča ne stoji pokonci – imate kaj zrelega domačega komposta, več let staranega gnoja …

8. 05. 17
Za maruska

Maruša, upam, da ne boš huda. Poslala ti bom Arnico namesto Silicee (obe sta C200, zato je cena enaka).
Mislim, da bodo drevesa zdaj Arnico rabila bolj kot Siliceo, sploh mandlji, ker so močno poškodovani, tudi oleseneli deli.

Z Arnico NE SMEŠ ŠKROPITI PO ODPRTIH RANAH, samo zalivaj z njo. Članek o tem je tukaj: https://permakulturazatelebane.wordpress.com/novice-iz-gajinega-vrta/homeopatska-pripravka-za-poskodbe-pri-rastlinah-arnica-in-calendula/
Tretma torej takole:
1. teden 3 do 4 x na dva do 3 dni s Thujo C30
2. teden 3 do 4 x na 2 do 3 dni z Arnico (da se zacelijo rane, SAMO ZALIVAMO!)

Ko se bodo drevesa odzvala na zdravljenje, lahko še vedno dodamo Siliceo za več rastlinskega tkiva, ampak v tem trenutku forsiranje mogoče še ni najbolj pametno, najprej moram zatreti bolezen in zaceliti rane …

8. 05. 17
Za meni

Hvala Bojca! Bomo nahranili naše uboščke….

8. 05. 17
Za maruska

Držim pesti, da se pozdravijo. Potem pa prosim za fotke.

8. 05. 17
Za meni

Seveda 😊

25. 04. 18
Za meni

Hojla, Bojca!

Minilo je skoraj leto odkar smo zdravili mandelj po tvojih nasvetih. Prosila si za povratno informacijo :). Letos mandelj kar lepo izgleda, rane na vejah so se zacelile skoraj v celoti. Lubje je lepo. Upam, da tako tudi ostane.

Pred osmimi leti

A se spomnite, kje ste bili te dni pred osmimi leti?

Če to ni bil kakšen poseben dan, in če nimate kakšnih posebnih sposobnosti, zelo verjetno ne. Jaz se za večino preteklih dni, o katerih ni ostal takšen ali drugačen zapis, ne spomnim, kaj sem takrat počela.

Nekaj pa je svetlih izjem. Ena takšnih je začetek pisanja tega bloga. Pred točno osmimi leti sem sedela ob računalniku in razmišljala, kaj naj napišem na svojem novem blogu. Takole je šlo:

Zakaj Permakultura za telebane? 28.4.10

Prelomnice. Ko pogledamo nazaj na življenje, jih vidimo zelo jasno; ko se nam zgodijo, pa ne tako zelo, ampak nam gredo več ali manj na živce.

Malo pred aprilom 2010 sem zaključila svojo pot v podjetju, kjer sem imela zelo dobro službo in sem lahko počela stvari, ki so mi ležale. Na prvi pogled je bilo vse idealno, mene je pa nekaj žulilo in me delalo čedalje bolj nemirno. V dobrem desetletju prej sem prispela tako daleč, da sem v službi končno lahko počela stvari, zaradi katerih sem rada hodila tja. Pa je nekaj vseeno še manjkalo … želja po nečem samo mojem, o čemer bi lahko odločala sama in bila odgovorna za vse lepo in slabo v zvezi z njim.

Konec koncev je tako: lahko grem kamorkoli, lahko sem in počnem karkoli, za kar se odločim – a le, če imam voljo do tega.

A se vseeno pogosteje kot ne odločamo za poti, ki so varne, lahke, vendar pa nas vodijo čedalje dlje od tega, kar bi v resnici radi.

Dolgo mi ni bilo jasno, kaj bi rada počela; čutila sem le, da to, kar sem imela, ni ta pravo. Potem je padla ideja: vrt, in potem naprej, vse kar je v zvezi z njim. Ker mi je v gozdu, na vrtu, z rokami do zapestij v topli zemlji, na sprehodih z Luno in Pikotom, in z vragolijami, ki so jih počeli mački Lili, Jack in Mike, pa ob vseh drugih živalih in rastlinah, ki sem jih srečala in opazila, vedno zaigralo srce. Tako zelo, da sem si končno vzela eno leto premora, da bi poskusila ugotoviti, kam bi rada šla od tam dalje.

Takrat sem nekje pobrala tudi to, da ljudje ob koncu življenja veliko bolj obžalujejo stvari, ki jih niso naredili, kot tiste, ki so jih. Obžalujejo, kar niso povedali, kamor niso šli, česar si niso privoščili, za kar se niso odločili, ker jih je bilo strah ali ker tisto “ni bilo pametno”. Mi je dalo misliti.

Ker če smo že tako ali drugače prišli na ta planet, je potem tukaj, v tem življenju, smiselno tudi kaj početi. Ne zgolj počakati, da mine. In če že moramo kaj početi, počnimo tisto, ob čemer nam zaigra srce.

Prelomnice tudi sedaj še vedno so, in vedno bodo; vsaj vsakih nekaj let. Ko sem na razpotju, naredim tako, kot me je naučila prijateljica Tina. Umaknem se nekam na samo, v mir, položim roko na srce in ga iskreno vprašam za pomoč: kaj je tisto, kar bi rada, kaj je tisto, kar je ta trenutek prav in dobro zame? Odgovor vedno pride. Pogosto je presenetljiv, tak, kot si ga nikoli ne bi zamislila v glavi. Ker pride iz srca.