Boris

Boris je . . . eden najbolj ljubljenih psov, kar vem zanje.

To, da je ljubljen, ne pomeni, da ima razkošno posteljo, posrebreno posodico za hrano z vgraviranim imenom, zimski plašček iz veveričjega krzna ali z diamanti okrašeno ovratnico.

Ljubljen je iskreno, na najlepši možen način; tako, da je dobro poskrbljeno zanj, ne da bi bilo to na račun kogarkoli drugega. Ljubezen do njega njegovi lastniki, Sonja in njena družina, kažejo z iskreno skrbjo za njegovo dobro počutje doma in zunaj njega. Da ne pozabim – tole je njihova spletna stran, Sončeve punčke.

O njem bi vam radi rada povedala dve zgodbi. Prva je o tumorju, druga pa o tačkah, ki mu odpovedujejo. Kljub temu, da nobena od teh dveh tem ni “lepa”, imata obe srečen konec.

Obe zgodbi je napisala Sonja in ju objavila na FB, Z njenim dovoljenjem ju objavljam, ker je prav, da se takšne zgodbe čim bolj razširijo med ljudi.

Fotografija osebe Sonja Jamnik.

Borisov tumor

24. 6. 2017
Izmed vseh štirih kužkov, ki z nami delijo življenje, je najstarejši naš Boris. Boris bo novembra star 12 let, prileten gospod, vendar še vedno poln življenja. Kljub temu, Borisu počasi odpovedujejo zadnje tačke, na zadnji nogi pa se mu je pojavil tumor. Včeraj sem ga zaradi rane na tumorju peljala na veterinarsko kliniko v Ljubljano. Veterinarka je pogledala rano, mu predpisala antibiotik, tehnik mu je rano oskrbel.Ko sem dobila račun me je skoraj kap! 120 € za oskrbo rane (ok bodimo pošteni, zraven je še analiza tumorja v vrednosti 23 €)! Šokirana sem plačala in odšla, ter šele doma pogledala postavke računa:
– 4,89 € za odprtje nove kartoteke!
– 40,33 € osnovni pregled
– Obveza 18,59 €
– Biopsija s tanko iglo 19,07 €
– Ocena biopta 23,35 €
– Antibiotiki 14,72 €

Prva postavka me je naravnost šokirala… kljub temu da sem že plačevala marsikaj, tega nisem pričakovala… za zahvalo, da si se kot nova stranka odločil prav za njihovo kliniko, ti zaračunajo odprtje nove kartoteke oz. to, da te vpišejo kot svojo novo stranko. Zanimiva poslovna odločitev, ki očitno deluje. Nekako si predstavljam, da bomo v prihodnosti v lokalu plačevali prihod natakarja, če bomo želeli kaj naročiti.
Obveza skoraj 20 €… naj dodam, ni bila iz zlata, bila je gaza ki so jo nekoliko pritrdili z lepilnim trakom in čez poveznili operacijsko mrežico. Da bo ironija še večja, snela se je še predno sem uspela priti domov. Glede na ceno predvidevam, da so jo pletle dobre vile in v njo vtkale zlate niti …
Biopsija – gib, kjer je veterinarka zapičila iglo v tumor in jo potegnila ven je vreden 20 €… pomislila sem na dve razlagi; ali je za tak gib potrebno ure in ure treninga in strokovnega znanja ali pa ima veterinarka zlato roko…ker sem zelo realen človek, verjamem da je prava druga razlaga.
In na koncu se sprašujem, kaj je pa pravzaprav všteto pod osnovni pregled? Le to, da so mi odprli svoja vrata in me velikodušno pustili vstopiti v njihov sveti prostor??? Ali pa sem plačala 40 evrov zato, da je veterinarka sploh položila oči na mojega psa? Ker vsak drugi gib, ki so ga ljudje tam opravili, so ga tudi zaračunali!

Da ne bom nepoštena do veterinarjev. Seveda je za njihovo izobrazbo potrebno veliko študija in za izvajanje dejavnosti veliko vložka v prostore in aparate. Ampak bodimo pošteni tudi do strank. Zneski, ki jih zaračunavajo so enormni. To niso zneski, ki bi omogočili samo nek dober zaslužek, to so zneski, ki prinašajo bogastvo! Kam se to bogastvo kanalizira, žal nimam vpogleda.

Saj vem, boste rekli, tak je trg… vendar ta trg kreiramo ljudje in vsi imamo odgovornost, da s svojim delom, na kateremkoli področju že delujemo, vnašamo etiko in dobroto, še bolj je pa pomembno, da se zoperstavimo neetičnosti in pohlepu. Medtem ko se trudimo prvega izvajati, pri drugem največkrat odpovemo.

2. 7. 2017
Nadaljevanje Borisove zgodbe… sredi tedna so me klicali iz veterine in me seznanili z rezultati. Borisova bula je karcinom in bi morali poleg samega tumorja odstraniti tudi kar nekaj okoliškega tkiva. Cena operacije od 600 do 700 €, poleg tega bi slikali še prsni koš in v kolikor bi imel še kakšen tumor tam, potem sledi kemoterapija. Po vsem povedanem sem takoj vedela da kljub želji da pomagamo Borisu, to nima nobenega smisla. Odločili smo se da ne naredimo nobenih posegov in rano oskrbujemo z mms-om ter zaupamo, da se izteče kakor se mora. Moram priznati da me je glodal črv dvoma v pravilnost moje odločitve, ki je bil precej vztrajen in subtilen. Vendar pa se je včeraj zvečer zgodilo nekaj nenavadnega…. tumor je enostavno odpadel. Spodaj je slika kože v obliki vrečke kjer je rasel tumor in zraven sam tumor ki je padel ven. Kaj takega enostavno nisem pričakovala. Verjamem da je to bila posledica kombinacije mms-a in naravne sposobnosti telesa za samozdravljenje (op.: Sonji sem za Borisa za hitrejše celjenje kože po izpadu tumorja poslala še domače v alkoholu namočene rožice in homeopatske kroglice Calendula C30.)

Fotografija osebe Sonja Jamnik.
Fotografija osebe Sonja Jamnik.

12. 7. 2017
Evo, tako se pa celi Borisova rana. Zame je to zelo dragocena izkušnja, ko res nismo vedeli kaj narediti, pa telo samo naredi tisto kar zmore. Boris tudi nekoliko bolje hodi… kot da je nekaj bremena padlo z njega in je zato močnejši.

Fotografija osebe Sonja Jamnik.

26. 7. 2017
Evo, Borisova rana se je popolnoma zacelila. Kakšna zanimiva izkušnja, ki mi daje veliko zaupanje v samoozdravitvene telesne sposobnosti.

Fotografija osebe Sonja Jamnik.

Voziček za Borisa

17. 8. 2017
Našemu Borisu že nekaj časa odpovedujejo zadnje tačke. Že kakšna dva meseca zato ni mogel iti z nami na sprehod, saj tačke bolj ko ne le vleče za sabo. Kdor ima psa ve, kako žalostne učke dobijo, ko morajo ostati doma. In ker je Boris sicer že starejši kuža, sem dobila že nič koliko namigov, da bi ga morali dati evtanazirati. Vsi v družini pa smo vedeli, da Borisov čas še ni prišel. Preveč je še prisoten in nič ne kaže, da ga življenje ne bi več veselilo. Zato smo začeli premišljevati o drugi rešitvi … invalidski voziček za pse. Ko smo ugotovili cene vozičkov, nam je vse veselje usahnilo. Za njega bi morali odšteti nekaj sto evrov, ki pa jih nimamo. Evo in zopet so dobre vile zamahnile s svojimi čarobnimi palčkami in angeli so razpeli svoja krila in nam prihiteli na pomoč. Poslali so nam na pot dobre duše, med katerimi pa je bila ena celo čisto prava duša z veliko začetnico. To je gospa Dušica, ki nam je posodila voziček (uporabljal ga je njen preminuli kuža) dokler ga bo Boris potreboval. V videu lahko vidite, kako Boris s pomočjo vozička zopet hodi. Ko hodiva skozi vas, sem v začetku čutila poglede sovaščanov, ki se ne morejo temu načuditi in verjamem, da mnogi ne vedo, kaj naj si mislijo … Vendar pa me je kar nekaj ljudi tudi ustavilo in mi na glas izrazili veliko odobravanje in me spraševali o vozičku. Skratka, kjer je volja, je tudi pot!

This entry was posted on avgust 17, 2017, in Brez kategorije. 2 komentarja

S Kaolinom nad vrtne škodljivce

V današnji Zarji je objavljen moj članek o kaolinu.

Vse, kar o njem piše v članku, drži. Preizkušeno (v Sloveniji, ne nekje daleč).

Nekaj trditev o kaolinu sem preizkusila sama (ose, sršeni in ptiči so se mastili v sadovnjaku in vinogradu in naredili veliko škode, zdaj se jim sadje ne zdi več tako zelo okusno), od vrtnarja, ki je svoje zelje in ohrovt rešil pred bolhačem, pa izvedela, da je kaolin rešitelj vrtne zelenjave.

Res sem vesela, da sem izvedela zanj :)

Če bi ga radi preizkusili, ga lahko naročite tukaj: Gajin vrt – Kaolin

Takole je videti članek v Zarji:

This entry was posted on avgust 8, 2017, in Brez kategorije. Komentiraj

V hudi vročini rastlina pojé samo sebe

Prihaja četrti vročinski val letošnjega poletja (Vir)

Temperature bodo okoli 35, lahko pa tudi do 40 °C.

Nič posebnega, bi rekli. Treba bo vklopiti ventilatorje, zračiti zgodaj zjutraj in pozno ponoči (komarje ob tem lahko preganjamo s sivko), namakati noge v lavorju, hoditi naokoli v čim lažjih oblačilih, pa bo šlo. Ali pa celo oditi kam daleč, recimo v hotel Taj mahal, v Delhiju, kjer imajo takle čudovit bazen:

Kaj pa rastline? Navdušena nad novim odkritjem, kaolinom (o njem lahko preberite nekaj več TUKAJ) ne morem dati miru in preberem vse, kar mi o kaolinu pride pod roke. Nekje zasledim, da kitajska bela glina po vrhu vsega ostalega dobrega, kar prinese, zaščiti rastline pred vročinskim šokom.

Potem grem brskati o vročinskem šoku. Kdaj se zgodi, zakaj je tako nevaren, da sadjarji sadovnjake ščitijo celo s proti-vročinskimi mrežami? Zakaj bi nas morala skrbeti sprememba klime, če je to, kar se dogaja, res trajen prihod drugačnih razmer?

Najdem šokantne članke z opozorili o koncu civilizacije, ki bo nastopil, ko rastline zaradi vročine ne bodo več mogle izvajati fotosinteze. Prehude teme za ta vroči čas . . . Poleg tega me kot pragmatika zanima, kako lahko rastlinam pomagam, tudi če ne morem zaustaviti globalnega segrevanja. Sem preverila po predalih, nimam čarobne palčke.

Odgovor je na dlani: kaolin. Najprej pa o tem, zakaj je vročina nevarna za rastline.

Za nekatere rastline je lahko prevroče že, ko se temperatura povzpne nad 30 °C, za druge, ko se dvigne do 35 °C … za vse pa, KO JE TEMPERATURA OKOLI 40 °C. Takrat se namreč pri vseh rastlinah POPOLNOMA ZAUSTAVI FOTOSINTEZA.

Posebne celice v listu, nekakšni varnostniki, se napihnejo (s pomočjo vsrkane vode povečajo svoj volumen) tako močno, da zaprejo reže v listih (stomate), skozi katere rastlina diha. Ta obrambni mehanizem rastlina uporabi tako ob veliki suši, kot ob veliki vročini. Z zaprtimi stomatami rastlina ne more več vsrkavati CO2. Fotosinteza se zaustavi, z njo pa produkcija sladkorjev. Ko pa pade količina CO2 v rastlini pod določeno stopnjo (ppm 50) se zgodi nekaj še slabšega: rastlina začne porabljati lastne, že proizvedene in shranjene sladkorje. Dobesedno začne živeti od lastnih zalog. Da lahko preživi vročinski šok, začne rastlina žreti samo sebe.

Pri rastlini, ki v sezoni preživi nekaj vročinskih šokov, bodo plodovi slabše kakovosti, manj sladkorjev bo v njih, verjetno jih bo tudi manj, manjši bodo, vsa rastlina pa bo bolj kilava, kot bi lahko bila, če bi bili pogoji za njen razvoj boljši.

Letos je pred nami že četrti vročinski val. Klime na vrt ali v sadovnjak ne bomo montirali, velikanskih ventilatorjev si verjetno tudi ne bomo privoščili. Lahko pa rastline, drevesa in grmičevje poškropimo s kaolinom. Zaščitil jih bo pred vročinskim valom (in ptiči, osami in sršeni, škrlupom in množico grizečih žuželk).

Na fotografiji: takole se je pa včasih obiralo jabolka. Fotografija je nastala v New Yorku, med leti 1894 in 1911. (Vir: Wikimedia Commons)

 

This entry was posted on julij 31, 2017, in Brez kategorije. Komentiraj

Invazija nezemljanov v Pomjanu na Primorskem?

Česa vsega ne najdemo na vrtu!

Gospa Nevenka s Pomjana mi je poslala nekaj fotografij čudne zadeve, ki se je pojavila v njenih visokih gredah. Čuden kupček rumenega gobastega tkiva, podoben stepenim jajcem, ki pordeči, kot bi zakrvavel, ko pobezaš vanj. Ne preveč privlačna in kar malo strašljiva zadeva.

Ker sva obe velika firbca, zadeve nisva mogli kar tako pustiti pri miru.

Kaj je to? Je škodljivo? Ji bo požrlo zeleno ali povzročilo, da bo zelenjava zgnila?  

Nič od tega :)

Na spletu sva našli odgovor. Gre za zelo preprosto glivo, ki ima pri nas ime čreslov cvet, v angleščini ji pravijo “scrambled eggs slime” (sluz stepenih jajc) in “dog vomit” (pasje bruhanje), njeno latinsko ime pa je Fuligo septica. Če se pojavi, z njo ne počnemo nič. Ni škodljiva, sama bo odšla, ko se ji bo tako zdelo, zato je vse, kar je treba storiti, pustiti jo na miru. Spore prenaša veter, tako je tudi prišla v Nevenkine visoke grede. In tako bo sčasoma tudi odšla. Rada se naseli na organski zastirki po obilni moči. Le pri občutljivih ljudeh je priporočljive nekaj previdnosti – baje lahko sproži astmo in alergijski rinitis.

Zelo zanimivo je to, da akumulira visoke koncentracije cinka – tako visoke, da jih praviloma nobeno živo bitje ne bi moglo brez škode prenesti. Gliva vsebuje rumeno barvilo fuligorubin. Težke kovine spremeni v kelatno obliko in jih tako nevtralizira, da postanejo za okolje nenevarne. Bi bila zato lahko uporabna za remediacijo s težkimi kovinami zastrupljene zemlje? Na primer v Celju na na območju Cinkarne?

Na slovenski wikipediji sem našla še več zanimivosti:

Čreslov cvet (znanstveno ime Fuligo septica) je vrsta sluzavke izrazito žvepleno rumene barve. Razširjen je po celotnem svetu, uspeva pa predvsem na vlažni organski podlagi, predvsem po dežju. Je neužitna, vendar jo pečeno uživajo ponekod v Mehiki. Zaradi občasnega razraščanja na veliki površini je čreslov cvet v preteklosti povzročil paniko med ljudmi v smislu strahu pred invazijo nezemljanov:

  • V skandinavski folklori čreslov cvet predstavlja izbljuvek živalskih vodnikov čarovnic. Na Finskem so verjeli, da čarovnice z njegovo pomočjo kvarijo mleko sosedov.
  • Leta 1973 se je v predmestju Dallasa (Teksas) razrasla na velikih površinah po vrtovih in celo telefonskih drogovih, kar je povzročilo paniko med ljudmi, saj naj bi šlo za invazijo nezemeljanov. Intervencija gasilcev in policije ljudi ni pomirila, dokler znanstvenik s krajevne univerze ni pojasnil, da gre za veliki razrast neškodljive sluzavke.
  • Do podobne panike med prebivalci je pred leti prišlo v enem od romskih naselij v Sloveniji, ko je bila teorija o neznanem letečem predmetu (NLP) ovržena šele po prihodu policistov in strokovnjakov z Instituta Jožef Stefan.

Pojavlja se od pomladi do pozne jeseni, predvsem po dežju. Uspeva na vlažni organski podlagi, kot so vrtne površine, pokrite s slamo, listjem, šoto ipd. (mulčenje površin), sicer pa tudi v gozdovih na deblih in listju živih rastlin, štorih, odpadlem listju in travnikih.

Posebnost čreslovega cveta so visoke koncentracije cinka (Zn), katerih vrednost je več tisočkrat večja od podlage, na kateri raste. Odpornost na strupene količine cinka naj bi bila edinstvena za to vrsto sluzavke, čeprav vzrok tako velikih koncentracij ni jasen. Odpornost sloni na rumenem pigmentu, imenovanem fuligorubin A, ki deluje kot kelator kovinskih ionov in jih tako pretvori v neaktivno obliko.

 

 

 

Kaolin za zaščito pred ptiči, osami in škodljivci

Kaolin je resnično strašno dobra stvar za vrt, sadovnjak in vinograd,
za vse, ki smo se odločili, da strupov ne bomo več uporabljali.
Ko sem v zadnjih novicah pisala o paradižnikih in njihovih težavah, mi je odpisala Nataša, če lahko kaj rečem še o smrdljivcih. Smrdljivcev, ki spadajo med stenice, je veliko vrst; nekatere od njih se spravijo tudi na paradižnike. Tudi zanje obstaja homeopatski pripravek – Cantharis.

A ker je vedno dobro imeti več žezel v ognju, sem priporočila tudi škropljenje z raztopino kaolina.
Za kaj vse nam KAOLIN pride prav:

– prepreči PTIČEM in OSAM, DA BI POŠKODOVALI PLODOVE. Kaolin prepreči poškodbe grozdja, sadja in jagodičevja. Sladke plodove z veseljem naluknjajo ptiči in ose (malo tu in malo tam, potem pa veselo do naslednjega … jabolko pa na mestu poškodbe začne gniti, in najmanj kar  je, takšno za ozimnico ne bo več dobro). Ptičev in žuželk kaolin ne poškoduje, le raje si poiščejo drug sadež, takšnega, ki ni premazan s tanko prevleko iz bele gline. Ker ne marajo glinenega okusa :)
– odvrača UŠI, SMRDLJIVCE (STENICE), MOLJE (npr. ZAVRTAČE), RESARJE, BOLHAČE … Najboljši učinek dosežemo, če rastline poškropimo, še preden se škodljivec naseli na njih. Slednje velja predvsem za tiste, ki se radi naselijo V RASTLINI (zavrtači, pršice ipd.); uši, stenice, bolhače in podobne pa lahko s kaolinom preganjamo kadarkoli.
OKREPI ELASTIČNOST CELIČNIH STEN rastlinskega tkiva. Rastlina je zato še močnejša, bolj krepka in odporna.
Win-win situacija torej.
Kako deluje kaolin? Preprosto – s škropljenjem na rastlini naredimo tanko plast bele gline, zaradi katere se škodljivcem začne dozdevati, da rastlina ni vredna njihovega truda, in si raje poiščejo nepobeljen plen, ki nima okusa po glini.
Kako ga uporabimo? Z raztopino kaolina v vodi (50 g na 10 l vode) poškropimo rastline (zelenjavo, trto, sadno drevje) 1 x tedensko, postopek ponovimo 3 do 4-krat.
Kaolin ni strupen, niti za žuželke, niti za rastline, prav tako ne za mikroorganizme ali človeka.
Še nekaj zanimivosti o kaolinu: kaolin ali kitajska glina je skoraj povsem bel. Od drugih glin se razlikuje po svoji čisti barvi in fini strukturi. V vodi se hitro stopi in enakomerno razporedi, zato ga je zelo lahko uporabljati. Njegova glavna sestavina je mineral kaolit. Ime kaolin izvira iz kitajske besede, ki pomeni “visok greben”. Ime spominja na njegovo prvotno nahajališče – visok greben nekje na Kitajskem. Kitajci so ga že v 7. in 8. stoletju uporabljali pri izdelavi porcelana. Šele kasneje so ugotovili, da se ga da uporabiti še v veliko drugih koristnih namenov: v papirni industriji, pri izdelavi barvil, v gumarstvu in tudi v ekološkem sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu.
Če bi ga radi preizkusili, ga lahko kupite v Gajinem vrtu (klikni TUKAJ).

Ali Epsomska sol deluje proti plesni pri paradižnikih?

Pravkar me je poklicala gospa Jana iz Eko miške, trgovine v Brezjah pri Grosupljem (Sončni dvori), kjer zdaj tudi prodajajo izdelke iz Gajinega vrta.

Zanimalo jo je, “Ali Epsomska sol deluje proti plesni pri paradižnikih?”

Odgovor je: “Ja, vendar posredno”. Epsomska sol, obogateno biooglje, rastlinski kompost, zdrobljene posušene jajčne lupine, homeopatska pripravka Calcium carbonicum in Kalium muriaticum, gabez ali bananini olupki, sonce, toplota, zračnost, dovolj vode – vsi ti pomagajo, da je paradižnik zdrav in močan. Takšen se lažje upre plesni, ko spore pridejo do njega. Krepitev paradižnika z njimi predstavlja “posredno zdravljenje”, ker paradižnik pozdravimo, še preden zboli.

Za “direktno zdravljenje” pa takrat, ko bolezen napade, uporabimo homeopatske pripravke. Za zgodnjo plesen Natrium sulphuricum, za pozno Carbo vegetabilis.

A tudi, ko je bolezen že tukaj, ne smemo pozabiti okrepiti zemlje in jo nahraniti. Uspeh zdravljenja bo tako večji in bolj zanesljiv. Kajti – osnovni vzrok za to, da rastline zbolijo, je v zemlji – če jim česa manjka (npr. magnezija) ali je v zemlji česa preveč (npr. dušika, kadar zemljo preveč gnojimo), rastline ne bodo mogle uspevati. Dušik namreč zapre pot rastlini do drugih, prav tako ključnih elementov, pa čeprav le-teh rastlina rabi manj. A rabi jih kljub temu in brez njih zboli.

Zdaj pa spet malo ven, na sonce in na vrt.

Zvečer bom dokončala nove članke za Novice iz Gajinega vrta; tokrat bodo posvečene izključno paradižniku, njegovim boleznim in zdravljenju.
Če se še niste, se nanje še vedno lahko naročite na: gajin.vrt@gmail.com.

Na sliki: češki plakat, ki oglašuje Zaječicko grenko vodo, vodo z magnezijevim sulfatom. Tak napitek prečisti črevesje, a je treba z njim ravnati previdno. Tovrstnega “čiščenja” je lahko hitro preveč.

This entry was posted on julij 1, 2017, in Brez kategorije. Komentiraj

Kako najlažje odstranimo klopa in epilog

Za uvod ponovno objavljam že pred časom objavljen zapis. Prosim, da na koncu preberete P.S.:

Na spletni strani Ministrstva za zdravje je objavljeno besedilo o klopih. Presenetljivo nič suhoparno, na trenutke je celo zabavno. Napisal ga je dr. Franc Strle iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja – se vidi, da je človek iz prakse, ne suh birokrat. V celoti ga lahko preberete TUKAJ.

Med drugim piše takole:
Ljudje večkrat pravijo, da je klop najnevarnejša “zver” pri nas.
Za odstranjevanje klopa ne potrebujemo zdravniškega osebja, vsak naj si ga odstrani sam.
Odstranjevanje klopov namreč

– ni naloga zdravstvene službe oziroma je to le v izjemnih primerih
– ne more biti razlog za obisk ambulante ob 3h ponoči in
– ni razlog za kirurški poseg.

Kaj pa ob 4h, lahko? :)
Ljudje smo različni; meni ne bi padlo na pamet iti na urgenco z zatrganim klopom, se usesti v čakalnico poleg fanta z odprtim zlomom noge ali punčke, ki jo je ugriznil pes, in na vprašanje, kaj je pa z vami, odgovoriti: ja, hm, klopa si nisem znala izpulit.

Potem dr. Strle piše o tem, kako klopa odstraniti, če je že prisesan: s pomočjo pincete ga izpulimo. Hitro, odločno in dokončno. Včasih uspe, včasih pa v koži ostane rilček. Potem sledijo navodila, kako se lotimo še rilčka.

Poznam veliko boljšo metodo: metoda z zobno pasto se imenuje.

Ne, ne gre za to, da bi klopa povabili, naj si, preden se zarije v kožo, umije zobe . . .  Takole gre: kožo okoli rilčka že prisesanega klopa premažemo s kančkom zobne paste. Potem počakamo nekaj minut. Tega nikakor ne marajo! Tako zelo jim je zoprno, da popustijo ugriz in se sami izkopljejo iz kože. Nato jih odstranimo, kožo splaknemo ali obrišemo s kosmom vate, lahko tudi razkužimo s kančkom alkohola.

Na spletu najdemo filmčke o tem, kako enak učinek dosežemo s kapljico olja poprove mete. Nisem poskusila, zato ne vem, če je res. Da zobna pasta deluje, pa preizkušeno drži.

 

P.S. Zgornji zapis sem objavila pred nekaj časa. Zaradi odzivov, ki sem jih dobila nanj, sem objavo umaknila, da bi preverila varnost trditev. Ne izkušnje – te so točno zapisane. Zanimalo me je, ali lahko objavim takšen način odstranjevanja klopov, ne da bi s tem komu povzročila škodo. Ne glede na to, da mora vsak sam zase vedeti, kaj je zanj dobro ali ne, in vedno premisliti, ali bo kar slepo sledil idejam ali nasvetom, sem hotela priti stvari do dna.

Lotila sem se branja in raziskovanja. Zaključek: ni dokazov, da bi bilo odstranjevanje klopa na način, da kožo okoli njegovega rilčka namažemo z zobno pasto (ne pa, da ga prekrijemo z zobno pasto in v njej poskušamo utopiti!), za klopa bolj stresen, in zato za človeka bolj nevaren, kot puljenje klopa s pomočjo pincete. V obeh primerih ga vznemirimo – v katerem bolj, je stvar debate. S tem, ko mu pod nos namažemo nekaj njemu neprijetno dišečega, zaradi česar sam popusti prijem in odide, ali s tem, da ga zagrabimo in izpulimo s pinceto, pri čemer tvegamo, da bo rilček ostal v ranici.

Priporočila strokovnjakov so jasna: klope pulimo, in to je to.

Pogovarjala sem se z zdravilcem; njegov prvi odgovor je bil, da je klasični način puljenja klopa najbolj sprejemljiv in ni bil naklonjen alternativi. Dokler ni izvedel, da klopa z zobno pasto ne poskušamo utopiti ali zadušiti, pač pa le odgnati. Potem je svoj prvotni odklonilni odgovor spremenil.

In zdaj? Jaz bom svoje klope še vedno mazala z zobno pasto, pri Luni pa pulila z nohti (ima neverjetno nežno kožo, in klopi skoraj sami poskačejo ven; zatrga se res zelo redko kateri). Kakšna bo vaša odločitev, pa je seveda povsem vaša svobodna izbira.

Ne glede na metodo pa je pomembno, da klopa odstranimo čim prej, na čim manj stresen način (za nas in zanj). Ter da vemo, da sukanje, mazanje z oljem in nežno masiranje njegovega trebuščka niso primerne metode. Čim hitreje in varneje bo šel ven, manjša bo možnost za okužbo.