Verin vrt z visokimi gredami

Na fotografijah, posnetih lani, je vrt gospe Vere. Visoke grede je naredila po “reglcih”, v zadnjo plast dodala kompost in biooglje, in pridelala ogromno zdrave zelenjave, ki je kar buhtela iz okvirjev. Če bolje pogledate, boste videli, da je vrt nastal na zelenici ob hiši, torej na zemlji, ki je praviloma preveč revna in pusta, da bi v njej zelenjava dobro uspevala. Če pa jo pravilno obdelamo, nahranimo, oživimo s kompostom in bioogljem, pa lahko iz še tako slabe osnove naredimo rajski vrt. Kot ga je gospa Vera :)

Na tej povezavi imate več informacij, kako lahko (na različne načine) naredimo visoke grede. Poglejte TUKAJ.

Biooglje kompleks nevtralizira zakisano prst

Področje znanosti o zemlji, pedologija, je noro zanimivo. Pravkar sem padla v pH vrednosti zemlje (na srečo ne dobesedno :). Noro. Če je zemlja samo malo prekisla, ali samo nekoliko preveč bazična, rastline ne morejo več uspevati, kot je treba. Ne glede na to, koliko hranil je v zemlji, jim je pot do njih zaprta, nekateri elementi (aluminij, molibden) pa celo toksično delujejo na rastline.

Rastline torej res so, kar že večno trdim, ene take mične razvajene gospodične. Ampak samo, dokler jim ne dostavimo tega, kar bi rade. Ko to dobijo, so pa najbolj potrpežljiva in prijazna bitja, kar si jih lahko zamislite :).

Nazaj k pH-ju. Ko sem raziskovala, katerim rastlinam ustreza kateri pH zemlje (večini zelenjadnic ustreza precej ozko okno, pH od 6,5 do 7,5), me je prešinila tale misel: kaj pa biooglje? Kakšen je njegov pH in vpliv na zemljo?

Glede na to, da

  • je večina slovenskih vrtov preveč kislih, tudi zaradi kislega dežja in preobilnega gnojenja (še bolj pa to velja za klasično obdelane vrtove – bolj ko je zemlja izkoriščana, tretirana s kemikalijami in hranjena z umetnimi gnojili, bolj je zakisana – še en razlog torej več za ekološko pridelavo),
  • biooglje pa je (predvidoma) bazična snov,
  • bi lahko rekli, da pH vrednost biooglja ni zelo pomembna vrednost.
  • Ker če je nekaj kislo, je lahko samo hvaležno za bazičen dodatek . . .

Pa ni tako preprosto. In v tem grmu tiči zajec oziroma odgovor na vprašanje, zakaj neko biooglje čudovito deluje, pri drugem pa nikakor ni obljubljenega rezultata. Kar vam lahko sami povedo nekateri proizvajalci biooglja, ki so po začetnem navdušenju opustili proizvodnjo – ker njihovo biooglje ni prineslo pričakovanih rezultatov.

Biooglje biooglju pač ni enako. Strašno zanimiva zadeva. Na internetu najdete na to temo zelo zanimive razprave.

Biooglje je, za razliko od pepela, lahko ne le bazično, pač pa celo kislo. Njegov pH je odvisen od tega, pri kakšni temperaturi je pripravljeno in koliko pepela vsebuje. Od tega, ali je in koliko je bazično oziroma kislo, je odvisno seveda tudi to, kakšen bo učinek pri rastlinah, ki jim ga dodamo.

img_2892

Na fotografiji: Biooglje kompleks ima pH vrednost 7 (nevtralno)

Pa se tukaj razlike med “bioogljem” in “bioogljem” še ne končajo. Popolnoma drugo poglavje je, kakšne mikroorganizme dodamo v biooglje, da ga “napnemo” (aktiviramo, obogatimo) in ali mu dodamo še kaj za zraven, da je končni izdelek res dober in nam vse veliko bolje raste. Biooglje v izdelku, ki ga imam v Gajinem vrtu (Biooglje kompleks) vsebuje premišljeno izbrane mikroorganizme, poleg tega pa še alge (za dodatne minerale) in glistino (izločke deževnikov za še večjo rodovitnost zemlje).

Seveda me je zanimalo še, kakšen pH ima Biooglje kompleks. Zanimivo – njegov pH je malo močnejša 7, torej je nevtralno do rahlo bazično. Takšno je idealen dodatek, ko ga dodamo rastlinam med korenine, nevtralizira kislo prst, a je ne prekucne na bazično stran, ki za rastline ni koristna.

Tega rezultata sem zelo vesela, in ga zato z veseljem delim z vami. Ni lepšega, kot če lahko svojim kupcem ponudim res kakovosten izdelek.

This entry was posted on februar 7, 2017, in Brez kategorije. 2 Komentarjev

Kozlovske iz Kovorja: Sladkosnedi Miško

unnamed1

Zgodbice o tem, s kakšno slastjo koza požre klobuk, časopis, celo konzervo, ste gotovo že slišali. Imajo torej koze, nekako tako kot morski psi, iz usnja strojene ali jeklene želodce – če požrejo vse, kar vidijo, bodo verjetno vse tudi prebavile? Pa ni tako. Koze so sicer res zelo podjetne, ko je treba priti do hrane, a hkrati presenetljivo izbirčne in tudi njihov prebavni sistem je zelo občutljiv. Če na tla pade kruhek, pa so tla umazana, ali pa nanj celo stopi druga koza, ga ne bo pojedla . . . enako ga bo samo ovohala in gosposko odvrnila glavo, če se je kruhek, preden je prišel do njenih ustnic, dotaknil žnabel kakšne druge koze. Nak, tega pa ne bom poskusila. Ga je že ena druga poslinila. Bljak.

Nekaj povsem drugega so priboljški, sladkarije (v kozjem svetu so to žita). Teh se bo, če bo padla prilika, preveč nažrla. In zbolela. Osnovna hrana za koze je seno. Vse ostalo so dodatki. Kar je na lastni koži izkusil kozel Miško.

Miško je frajer, velik srnast kozel, z zelo lepimi rogovi in sivo rjavo dlako, lepo temno glavo in nogami ter dolgodlakim grebenom po vsej dolžini hrbta. Scrkljan in zahteven hkrati. Stisne se k meni in zahteva čohanje. Z veseljem ga božam, a hkrati pazim, ker se ne zaveda, kako nevarni  so njegovi rogovi, ko klati z  njimi naokoli, medtem ko uživaško suče glavo. Močan je tako, da je za malo razvedrila sesul vrata v svoj hlevček. Ne vem, samo ugibam lahko, zakaj. Morda se mu je zdelo, da v hlevu primanjkuje dramatičnih dogodkov, ali pa si je hotel malo pobližje pogledat, kaj dela njegova Bekica v boksu na drugi strani hleva, in preveriti, če je Bučko res taka huda konkurenca . . . bledolični sanski mulc nevzgojen . . .

Ko se je tako lepo sprehajal po hodniku pred boksi, je naletel na sod z ječmenom. Na njegovo srečo sod ni bil pokrit. Ko smo ga razkrinkali, lopova rogatega, je imel gobec še vedno v ječmenu. Koliko in kako dolgo ga je žrl, smo lahko samo ugibali in upali, da žit ni bilo preveč. Veselo nažrt je naslednjega dne zbolel; dobil je tekočo drisko. Tudi psihično se je povsem spremenil – postal je letargičen, depresiven. To niso heci. Obilica žit v kozjih prebavilih začne vreti, sladkor iz žit se spremeni v kisle presnovke, presnova se ustavi, prebavila so polna kislih snovi in plinov, pride do acidoze, kozo napihne . . . dobesedno sama se zastrupi. Od tega lahko hitro umre.

Miško jo je na srečo še kar dobro odnesel. Apetita sicer ni imel, a to ni nič hudega. Telo, ko je bolno in ko okreva, dodatnih obremenitev, ki jih prinese prebavljanje hrane, ne potrebuje. Nujna pa je rehidracija; zato dobi večkrat na dan topel zeliščni čaj z bazičnim praškom in kapsulo probiotikov. wp_20170205_006Na srečo ve, kaj je dobro zanj in prizadevno sodeluje pri zdravljenju. Ko je izdriskal vse strupe, se je tudi driska sama od sebe ustavila. Po dnevu bolezni je danes skoraj že spet povsem stari nagajivi barabin.

Zdaj je na strogi kozji dieti, dobi samo seno in vodo, topel zeliščni čaj z bazičnim praškom in probiotike. Ko bo malo bolje, pa počasi tudi kakšen priboljšek.

Pa ne več iz soda, lump.

Pepel na vrtu in kako ugotavljamo pH zemlje

wood ash in the gardenNisem si mislila, da bo ta tema tako zelo zanimiva: v zadnjih Novicah iz Gajinega vrta sem napisala kratek članek o uporabi pepela na vrtu. Ko ga je prebrala gospa Vesna Levičnik iz Dnevnika, me je vprašala, če lahko o uporabi pepela odgovorim še na nekaj vprašanj. In sem.

Rezultat je tale članek: Z lesnim pepelom ravnamo kot z začimbami 

ph-skalaV članku večkrat omenjam lakmusov papir. Če se spomnite iz šole, je lakmusov papir indikator pH vrednosti snovi, torej tega, kako zelo bazična ali kisla je. Običajno dobimo skupaj z zavitkom lističev lakmusovih papirčkov še barvno skalo, na osnovi katere lahko potem hitro ugotovimo, kakšen je rezultat.

pH vrednosti segajo od 0 do 14, pri čemer je 7 nevtralno, 0 maksimalno kislo, 14 pa bazično, da bolj ne more biti. Če je torej pH vrednost nizka (nižja od 7), je kislost visoka, če pa je višja od 7, je visoka bazičnost.

Zemlji ni dobro na pamet dodajati gnojil in regulatorjev kislosti oziroma bazičnosti. Zakaj? ker lahko z dodajanjem na pamet naredimo več škode, kot koristi.

Da vam povem (resnično) zgodbico: Neki zagnan vrtnar je izvedel, da je njegov sosed ves vrt dodobra potrosil z apnom, potem mu je pa vse takooo zelooo dobro raslo . . . (pri teh zgodbah so vrtnarji in ribiči včasih enako veliki lažnivi kljukci). Oborožen z informacijo “apno je prineslo blagostanje” tudi svoj vrt obilno obdari z apnom – ne da bi prej vsaj malo premislil, kaj šele preveril, v kakšnem stanju je vrtna zemlja, kako kisla oziroma bazična je njegova prst . . .  Rezultat: na vrtu tisto leto vse strašno slabo raste. Zakaj? Ker v preveč bazični ali kisli prsti (to je pa za mnoge zelenjadnice vse, kar je manj od 6,5 ali več od 7), rastline ne morejo več do hranil. Teh je lahko v prsti ogromno, ampak rastlinam nič ne koristijo, ker so, čeprav tik pred nosom, rastlinam nedosegljive. Tako rastline od lakote umirajo, čeprav sedijo ob polni mizi. Vrtnar se popraska po (že nekoliko plešasti) glavi in pomodruje: “Aha, že vem … zadnjič sem nekje bral, da je za rastline ključen element dušik . . . gotovo jim ga manjka. Bom pa še malo tega natresel.” In gre in kupi še eno malo tono umetnih gnojil, jih veselo potrese po vrtu . . . in čaka. Pa spet nič. V najboljšem primeru zaradi obilice dušika vse zeleno buhne v zrak, od plodov, korenin in zdravja pa vrtnar ne dobi nič. In tako naprej. In nauk te zgodbe? Kaj poreče vrtnar na koncu? “Jah . . . verjetno je bilo apno in gnojilo zanič. Bom raje nabavil od kakšnega drugega proizvajalca . . .”

Zemljo lahko testiramo sami: vzamemo 1 do 2 žlici zemlje, damo v skodelico, dodamo destilirano vodo ali kapnico (ta ima nevtralen pH), ne iz pipe (ker lahko vpliva na izid in bo zato vprašljiv). Vode dodamo toliko, da dobimo blatno brozgo (konsistence kefirja ali tekočega jogurta), premešamo, pustimo eno do dve uri, da se stabilizira, potem pomočimo lakmusov listek vanjo, počakamo, da se obarva in primerjamo rezultat s skalo. Šele na osnovi tega se odločimo, kaj bi bilo dobro narediti z zemljo – če bo rezultat bolj na bazični strani (barva pa vijolična), pepela gotovo ne bo pametno dodajati.

 

 

 

Balkonski paradižniki

Pregledala sem seme, ki ga že imam, in pravkar naročila novo za letos. Lani sem prvič vzgajala domače sadike iz semen, ki sem jih kupila na permakulturnem posestvu. Čudovito so se obnesle. Brskanje med vrečicami semen in opisi rastlin je zabavno, pa še kaj novega se naučiš . . . Ob tem sem se spomnila na eno svojih predavanj (v knjižnici na Glinškovi ploščadi, sredi blokovskega naselja), ko me je mlado dekle vprašalo, kaj vse bi lahko gojila na svojem malem balkonskem vrtičku. Kaj vse – omejitev je pravzaprav malo – bolj pomembno je, kako veliko bo to “vse”, da bo gojenje uspešno in ne frustracija.

Osnovno pravilo za balkonske vrtičke je, da se zavedamo, da so pogoji za rastline v loncih ekstremni, veliko manj ugodni, kot če imamo rastline posajene na vrtu … in da je zato še toliko bolj pomembno, da smo do njih zelo skrbni.

Ko izbiramo rastline za balkonski vrtiček, se praviloma držimo tega pravila: mini sorte so boljše od običajnih. Če je balkon in terasa tako velika, da si lahko privoščimo velike lonce, bodo tudi rastline lahko velike. Večina balkonov pa za kaj takega ni primerna. Na takšnih balkonih bomo imeli več veselja in uspeha z “balkonskimi” paradižniki. Takšni so tile, tu spodaj, v galeriji. Prijetno brskanje želim :).

 

Zamrznjen svet in sanje o cvetočem tomatilu

Na oni strani okna je svet zamrznjen, pa nič hudega. Zdaj je krasen čas za sanje in načrte. Ker letos bo vse tako odlično, kot je bilo lani, ampak še dosti boljše . . . :)

Lani sem imela precej svojih sadik, prvič tudi tomatile. Bilo jih je toliko, da moje sadike niso šle samo na moj vrt in njivo, še drugam so šle … In ker so bile (tam, drugje) zelo pridne, celo bolj kot profesionalke iz vrtnarij, sem letos od njihovih lanskih lastnikov dobila želje po še.

Uživam, ko delam kataloge (vpliv obsesivno urejevalske Lune v Devici, potem pa zaradi ognjevitega Strelca ne morem spustit kataloga iz zob in se spat odpravim z ledenimi in od tipkanja trdimi prsti šele okoli dveh ponoči . . . :) Zato imate spodaj, v nadaljevanju te objave, en tak mini katalog sadik za letošnje leto.

Še bolj pa uživam, ko iz semen poženejo mala stebelca in listki … uporabljam permakulturno seme (če le gre, ne hibride in nikoli tretirano seme) in Kompost z bioogljem za sadike. Verjetno na rastline vpliva (vsaj malo) tudi moje navdušenje, ko se pokažejo na plano. Baje jim glasba koristi. Bodo deležne. Ne vem pa, če bi jim pela … Bom najprej preizkusila na plevelu (ste videli film z Meryl Streep o Florence Foster Jenkins? No, nekaj takega se zgodi, ko svoje navdušenje pretopim v petje . . . Poslušajte na lastno odgovornost: Meryl Streep kot Florence Foster Jenkins poje arijo Kraljice noči iz Mozartove Čarobne piščali :).

Tole spodaj je preglednica vseh sadik, ki se jih bom letos lotila. S kratkimi opisi in navodili. Če bo še komu prišla prav.

KATALOG SADIK 2017

NOVOSTI

andska-jagodaANDSKA JAGODA

Značilnosti: v ugodnih pogojih zraste do 1,5 m visoko. Spada v rod physalis, s poreklom iz Južne Amerike.

Plodovi imajo premer do 2 cm. Užiten je le plod, drugi deli rastline ne! Sladki plodovi so zaščiteni z lampijončki. Zreli so, ko se obarvajo zlato rumeno. V celinski klimi zorijo od julija do konca vrtnarske sezone.

Škodljivci in bolezni: ne privlači škodljivcev in ne potrebuje posebne zaščite.

Pogoji za rast: gojimo jo lahko na vrtu ali v večjih posodah (s premerom vsaj 30 cm). Bolje in hitreje raste na osončenih in toplejših delih vrta, tam naredi tudi več plodov, ki vsakodnevno dozorevajo. Ustrezajo ji pognojena tla, dobro uspeva tudi peščenih, ker ni zelo izbirčna. V suši jo zalivamo, a ni zelo občutljiva na količino vlage v tleh.

Dobri sosedje: tomatilo, paprika, fižol, paradižnik. Izrazito slabih sosedov nima.

Uporaba: plodovi so zelo sladki in lepi, zato jih pogosto uporabimo za dekoracijo. Dodamo jih v sadne solate, porabimo za sadne sladice, pite in zvitke (uporabimo enak recept enak kot za jabolčne in hruškove sadne sladice), iz njih naredimo marmelade, džeme in želeje. Odlična je tudi surova, odtrgana s stebla, medtem ko delamo na vrtu. V svetovnih kuhinjah jo uporabljajo že od začetka 19. stoletja.

Shranjevanje: plodove lahko zamrznemo ali sušimo (suhe andske jagode spominjajo na rozine). Sveže nabrane se obdržijo 20-30 dni, če jih pokrijemo s papirjem in shranimo na temnem mestu.

daikonDAIKON

Značilnosti: imenujemo ga tudi orientalska ali kitajska redkev. Ima bolj blag okus kot običajna redkev.

Koren: debel je od 5 do 10 cm in dolg 20 do 35 cm, odvisno od sorte, tal in dolžine rastne sezone. Lupina je običajno bela, lahko tudi zelenkasta, rumena ali celo črna.

Pogoji za rast: sadimo 20 do 30 cm narazen; preveč na gosto posajene rastline se dušijo. V ugodnih pogojih zraste do 1 m v višino.

Uporaba: okus je podoben redkvi, a je milejši. Pred pripravo koren olupimo. Jemo lahko surovega, naribanega na debelejše ali tanjše rezance ali tanke lističe. Lahko ga pečemo, dušimo ali kuhamo, kisamo kot repo ali vlagamo kot kisle kumarice. Užitni so tudi listi, ki jih lahko sočimo ali na drobno narežemo v solato. Zaradi svoje oblike je primeren tudi za polnjenje.

Dobri sosedje: korenje, pastinak, repa, redkvica, špinača.

Slabi sosedje: cvetača, brstični ohrovt, zelje.

tomatiloTOMATILO

Značilnosti: imenujemo ga tudi mehiški ali vijoličasti paradižnik. Je daljni sorodnik našega paradižnika in prav tako sodi v rod razhudnikov, a je bližje andski jagodi, kot pa paradižniku.

Plod: plod je podoben andski jagodi ali physalisu. Skrit je v lampijončku. Ko zraste in dozori, napolni lampijonček in ovojnica poči. Zreli plodovi so vijoličasti ali močno zeleni, s premerom od 3 do 8 cm.

Škodljivci in bolezni: tomatilo ima zelo malo naravnih sovražnikov in redko zboli, zato je odlična alternativa našim vedno bolehnim paradižnikom.

Pogoji za rast:  sadimo ga na razdalo 30 do 60 cm. Zraste od 1,5 m do 2 m v višino. Če ga ne omejimo oziroma oblikujemo, se razraste v grm. Potrebuje oporo, podobno kot paradižnik. Iz zalistnikov lahko naredimo nove rastline.

Sosedje: dobro se razume s križnicami in večino drugih rastlin.

Uporaba: tomatilo lahko jemo surov, ga narežemo na sendviče, dodamo v solate, ali pa iz njega vkuhavamo omake (salsa verde). Lahko ga mešamo s paradižniki. Odličen je pečen na žaru ali v pečici. Skupaj s pomarančami ga vkuhamo v marmelado.

ZELENO IN GOMOLJASTO
bela-kolerabicaKOLERABICA BELA

Sadimo na razdaljo 20 – 30 cm. V gosto posajenih skupinah se razvijejo manjše rastline, ker dušijo druga drugo.

Dobri sosedje: blitva, boreč, zelena, rdeča pesa, česen, kapucinka, geranija, grah,  žajbelj, koper, kumare, krompir, čebula, meta, origano, paprika, por, redkvica, repa, rožmarin, solata, šparglji, špinača.

Slabi sosedje: gorjušica, jagoda, komarček, paprika, paradižnik, visoki fižol.

blitva-sirokolistnaBLITVA ŠIROKOLISTNA

Sadimo na razdaljo 20 – 40 cm.

Dobri sosedje: brokoli, črna redkev, cvetača, fižol, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, kolerabica, zelje, križnice, čebula, korenje, paradižnik, redkvica.

Slabi sosedje: buče, kumare, krompir, koruza, dinja, zelišča.

blitva-ozkolistnaBLITVA OZKOLISTNA

Sadimo na razdalje 20 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do  100 cm visoko.

Dobri sosedje: brokoli, črna redkev, cvetača, fižol, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, kolerabica, zelje, križnice, čebula, korenje, paradižnik, redkvica.

Slabi sosedje: buče, kumare, krompir, koruza, dinja, zelišča.

brokoliBROKOLI

Sadimo na razdalje 50 – 60 cm. V ugodnih pogojih zraste do  100 cm visoko.

Dobri sosedje: janež, blitva, boreč, bazilika, zelena, česen, kapucinka, geranija, fižol, kamilica, koper, kumare, kreša, krompir, čebula, meta, ognjič, origano, pelargonija, redkvica, rožmarin, špinača, timijan, visoki fižol, drobnjak.

Slabi sosedje: gorjušica, jagode, paprika, jajčevec, por, paradižnik.

ohrovt-kodrolistniOHROVT KODROLISTNI

Sadimo na razdalje 30 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do  150 cm visoko. Preblizu posajene rastline se med sabo dušijo, zato se ne morejo povsem razviti.

Dobri sosedje: blitva, zelena, česen, kapucinka, žajbelj, koper, kumare, krompir, česen, meta, repa, rožmarin, solata, špinača.

ohrovt-toskanskiOHROVT TOSKANSKI

Sadimo na razdalje 30 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do  150 cm visoko. Preblizu posajene rastline se
med sabo dušijo, zato se ne morejo povsem razviti.

Dobri sosedje: blitva, zelena, česen, kapucinka, žajbelj, koper, kumare, krompir, česen, meta, repa, rožmarin, solata, špinača.

zelena-gomoljnaZELENA GOMOLJNA

Sadimo na razdalje 20 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do  50 cm visoko. Preblizu posajene rastline ne morejo razviti debelih gomoljev. Na zunanjem robu rastline s škarjami odstranjujemo liste, da s tem zagotovimo debelejši gomolj (sicer bo gomolj manjši na račun nadzemnega dela rastline).

Dobri sosedje: kozmos, bob, brokoli, cvetača, česen, kapucinka, fižol, grah, kamilica, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, kolerabica, kumare, zelje, križnice, čebula, por, paradižnik, špinača, drobnjak.

Slabi sosedje: astre, koper, krompir, koruza, korenje, pastinak, glavnata solata.

zelena-stebelnaZELENA STEBELNA

Sadimo na razdalje 30 – 40 cm. V ugodnih pogojih zraste do 80 cm visoko. Prenese tudi večjo bližino, a če bodo rastline posajene preblizu, se bodo dušile in se ne bodo mogle povsem razviti.

Dobri sosedje: kozmos, bob, brokoli, cvetača, česen, kapucinka, fižol, grah, kamilica, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, kolerabica, kumare, zelje, križnice, čebula, por, paradižnik, špinača, drobnjak.

Slabi sosedje: astre, koper, krompir, koruza, korenje, pastinak, glavnata solata.

buce-hokaidoBUČA HOKAIDO

Sadimo na razdaljo 100 – 150 cm. V ugodnih pogojih raste na vse strani in zavzame približno 3 m v premeru. Pregosto posajene buče se vzajemno dušijo.

Dobri sosedje: dinja, kapucinka, fižol, ajda, kamilica, koruza, mačja meta, ognjič, origano, paprika, petunija, redkvica.

Slabi sosedje: jablana, krompir, malina, paradižnik, rožmarin.

cuketeCUKETE

Ta bučka ima zelo lepe rumene ali zelene plodove, meso pa je zelo sočno in okusno. Če jo nabiramo kot mlado bučko (plod dolžine do 30 cm), jo lahko pripravljamo na različne načine: v solatah, pohano, ocvrto ali pečeno na žaru, dodajamo jo lahko v sokove in smutije, skupaj z drugo zelenjavo pa jo lahko tudi vlagamo. Ko plod zraste večji od 30 cm, ga je bolje pustiti, da zraste do maksimalne velikosti. Njeno meso potem naribamo in uporabimo v omakah, enolončnicah, v zelenjavnih rižotah, pitah . . .

Sadimo jo na razdaljo 50 – 60 cm, ker se širi na vse strani. Paziti moramo, da ima med vrstami dovolj prostora – razširi se lahko do 2 m v premeru.

Dobri sosedje: buče, rdeča pesa, kapucinka, fižol, čebula, poprova meta, peteršilj, solata, špinača.

Slabi sosedje: paprika, koruza.

Sredi maja bodo voljo še ostale buče – MUŠKATNA, MASLENKA, GOLICA, PATIŠONKA …
 
kumare-za-vlaganjeKUMARE ZA VLAGANJE

Ta vrsta kumar se najpogosteje uporablja za vlaganje.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Sadimo jo na razdaljo 20 – 30 cm.

Je vzpenjavka. Razvije bujno zelenje in ima veliko plodov, zato potrebuje močno oporo (kole in mreže, visoke 1,5 – 2 m; dobro je postaviti še prečne letve, ki povezujejo vrhove kolov).

Dobri sosedje: boreč, brokoli, zelena, rdeča pesa, cvetača, česen, kapucinka, fižol, grah, jablana, ohrovt, brstični ohrovt, kamilica, kumina, kitajsko zelje, komarček, koper, kolerabica, koriander, koruza, zelje, križnice, čebula, korenje, ognjič, origano, paprika, petunija, por, repa, redkvica, glavnata solata, sončnica.

Slabi sosedje: žajbelj, krompir, paradižnik.

kumare-solatneKUMARE SOLATNE

Vrsta sočne kumare, ki se najpogosteje uporablja za solate.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Sadimo jo na razdaljo 20 – 30 cm.

Je vzpenjavka. Razvije bujno zelenje in ima veliko plodov, zato potrebuje močno oporo (kole in mreže, visoke 2 m; dobro je postaviti še prečne letve, ki povezujejo vrhove kolov).

Dobri sosedje: boreč, brokoli, zelena, rdeča pesa, cvetača, česen, kapucinka, fižol, grah, jablana, ohrovt, brstični ohrovt, kamilica, kumina, kitajsko zelje, komarček, koper, kolerabica, koriander, koruza, zelje, križnice, čebula, korenje, ognjič, origano, paprika, petunija, por, repa, redkvica, glavnata solata, sončnica.

paprika-rogPAPRIKA ROG (sladka)

Vrsta sladke paprike s podolgovatimi (stožčastimi) plodovi zelene ali rdeče barve širine do 8 cm in dolžine do 15 cm.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Na prosto sadimo, ko je zemlja topla. Paprika ima rada “vlažne noge”, zato jo moramo redno zalivati.

Če boste na vrtu imeli več vrst paprike, morate vedeti, da se med sabo zelo rade križajo, zato jih posadite čim dlje narazen. Če bodo hude in sladke paprike rastle preblizu skupaj, bodo imele vse podoben okus.

Dobri sosedi: bazilika, geranija, čebula, majaron, korenje, okra, peteršilj, petunija, paradižnik.

Slabi sosedje: kolerabica, komarček, marelica.

paprika-stara-makedonskaPAPRIKA STARA MAKEDONSKA (sladka)

To je stara sorta makedonske sladke paprike. Rastlina zraste od 50 do 70 cm v višino. Plod je podoben papriki rog, a ima drugačen vrh.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Na prosto sadimo, ko je zemlja topla. Paprika ima rada “vlažne noge”, zato jo moramo redno zalivati.

Če boste na vrtu imeli več vrst paprike, morate vedeti, da se med sabo zelo rade križajo, zato jih posadite čim dlje narazen. Če bodo hude in sladke paprike rastle preblizu skupaj, bodo imele vse podoben okus.

Dobri sosedi: bazilika, geranija, čebula, majaron, korenje, okra, peteršilj, petunija, paradižnik.

Slabi sosedje: kolerabica, komarček, marelica.

paprika-vezena-makedonskaPAPRIKA VEZENA MAKEDONSKA (huda)

To je stara sorta makedonske hude paprike, ki jo v Makedoniji poznajo pod imenom “piperki”.

Rastlina zraste od 50 do 70 cm v višino. V ugodnih razmerah obrodi od 10 do 15 pekočih rdečih paprik s prečnim vzorcem po celotni dolžini ploda (ki je dolg od 15 do 20 cm).

Plod ni raven, pač pa upognjen v rahel lok.

S sajenjem ne hitimo, ker nujno potrebuje topla tla. V hladni zemlji bo zaostala v rasti ali celo propadla. Zanjo so zato primerne visoke grede (v katerih so tla toplejša od okoliških tal).

Če boste na vrtu imeli več vrst paprike, morate vedeti, da se med sabo zelo rade križajo, zato jih posadite čim dlje narazen. Če bodo hude in sladke paprike rastle preblizu skupaj, bodo imele vse podoben okus.

Dobri sosedi: bazilika, vijoličasta bazilika, geranija, čebula, majaron, korenje, okra, peteršilj, petunija, paradižnik.

Slabi sosedje: kolerabica, komarček, marelica.

PARADIŽNIKI
paradiznik-volovsko-srcePARADIŽNIK VOLOVSKO SRCE (300 do 600 g)

Vsem dobro poznana stara sorta paradižnika. Obrodi velike, temno rdeče, sočne in okusne plodove, težke od 300 do 600 g.

Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jo na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-black-krimPARADIŽNIK BLACK KRIM (150 do 300 g)

Stara ruska/ukrajinska sorta daje lepe in zelo okusne dimaste temnordeče plodove standardne velikosti. Je ena od »nizkih« sort, saj običajno zraste do 1 m višine (kljub temu potrebuje oporo, dodamo ji kol). Plodovi so zelo okusni in lepo oblikovani, v povprečju težki od 150 do 300 g.

Gojenje te sorte ni zahtevno, rastline so povečini zdrave in dobro obrodijo. Ne potrebuje posebne nege, razen zalivanja v tla v sušnih obdobjih (tako kot vsi paradižniki je tudi Black Krim občutljiv na pomanjkanje vode).

Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jo na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-divja-polickaPARADIŽNIK DIVJA POLIČKA (cherry paradižnik)

Sorta cherry paradižnika, ki daje majhne rdeče plodove s premerom od 1 do 1,5 cm. Rastline so zelo odporne, in zrastejo od 1 do 1,5 m višine. Zelo dobro obrodijo. Zelo robustna, neodvisna rastlina, ki dobro prenaša tudi manj ugodne pogoje. V manj ugodnih pogojih je manjša, a obrodi enako količino plodov.

Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jo na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-borgoPARADIŽNIK BORGO (300 do 600 g)

Stara sorta, ki obrodi velike in težke, mesnate rdeče plodove, ki so težki od 300 do 600 g. Zaradi velikosti in števila plodov je ta sorta paradižnika res čudovita. V ugodnih pogojih zraste do 1,5 m v višino, zato nujno potrebuje kol za privezovanje. Potrebuje veliko sonca in toplote, najlepše uspeva na Primorskem. Zelo primeren prostor zanj bi bil v zavetju, morda ob zidu, ki bi čez dan akumuliral toploto.

Posamezna rastlina lahko rodi tudi do 30 velikih plodov, zato jo med razvojem plodov razbremenimo tako, da plodove, takoj ko se obarvajo, oberemo in dozorimo na soncu. Tako bodo lahko vsi plodovi dozoreli do konca rastne sezone. Plodovi su zelo okusni in podobnega okusa in teksture kot volovsko srce.

Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jih na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-bosanski-stariPARADIŽNIK BOSANSKI STARI (100 do 200 g)

To je stara in tradicionalna bosanska sorta. Obrodi rdeče plodove standardne velikosti (100 do 200 g).

Zraste do 1,5 m v višino in potrebuje kol za privezovanje.
Plodovi so okusni, a boljši, če ne trgamo zalistnikov in ne odstranjujemo »odvečne« zelene mase z rastline, ker z listi rastlina ustvarja sladkorje, od katerih je odvisen okus plodov.
Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo jo na razdaljo od 70 do 100 cm.

Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

paradiznik-san-marzanoPARADIŽNIK SAN MARZANO (slivar, 150 do 300 g)

Je stara italijanska sorta, ki je bila ustvarjena in selektirana leta 1926 godine. Standardna sorta paradižnika tipa “slivar” daje lepe, podolgovate rdeče plodove, dolžine 8-12 cm in povprečne teže 150 do 300 g.

V ugodnih pogojih rastlina zraste do 1,5 m v višino in razvije močno in debelo steblo, ki zlahka prenese veliko plodov, a kljub temu potrebuje oporo za privezovanje (kol). Paradižnike sadimo tako, da zasujemo steblo do prvih listov. Iz zasutega stebla bodo pognale korenine, zaradi česar bo rastlina bolj stabilna in bolje nahranjena. Sadimo ga na razdaljo od 70 do 100 cm.

Najpogosteje se uporablja za vkuhavanje, ozimnico, sokove, mezge, salse in sataraš. Razen tega je primerna tudi za sušenje, saj je notranjost ploda relativno suha. Plodovi so zelo okusni. Dobri sosedje: amarant, janež, boreč, bazilika, zelena, rdeča pesa, črna redkev, česen, kapucinka, geranija, fižol, žajbelj, kopriva, kolerabica, kozmos, čebula, melisa, korenje, meta, ognjič, origano, peteršilj, petunija, por, radič, redkvica, glavnata solata, listnata solata, šparglji, špinača, timijan, drobnjak.

Slabi sosedje: brokoli, cvetača, grah, jagode, ohrovt, brstični ohrovt, koromač, koper, kolerabica, kumare, krompir, koruza, zelje, mačja meta, marelica, oreh, paprika, jajčevec, repa, rožmarin.

 CVETLICE
zametnica

ŽAMETNICA

Žametnica zraste do 60 cm v višino. Sadimo jo na razdaljo od 20 do 40 cm. Odganja škodljivce, zato je dobrodošla na vsakem vrtu.

 

ognjic

OGNJIČ

Ognjič je zdravilna rastlina, ki je nujno potrebna v vsakem vrtu. Izboljšuje tla in je dober sosed skoraj vsem rastlinam, ki rastejo na vrtu, še posebej pa naslednjim: bazilika, brokoli, buče, kumare, krompir, zelje, paprika, paradižnik, šparglji. Mladi cvetovi so užitni, dodajamo jih v solate. Iz sušenih cvetov izdelujemo znano ognjičevo mazilo za kožo (nanašamo jo v zelo tanki plasti). Na vrt jo sadimo na razdalji 40 do 50 cm.

 

kapucinka

 

 

 

 

 

 

 

KAPUCINKA

Kapucinka je zelo pogosta in priljubljena cvetlica.

Mnogi vrtnarji vedo, da je kapucinka hkrati tako začimbna kot aromatična rastina, čigar cvetovi in listi se lahko dodajajo v solato, za okras ali zaradi zdravilnih lastnosti. V primeru prehlada ali bolečega grla prežvečimo list ali dva (listi vsebujejo naravne antibiotike). Kapucinko sadimo na sončna in topla mesta na vrtu, vendar preveč sončne pripeke slabo vplivalo na razvoj sočnih listov in cvetov. Lahko uspeva tudi v polsenci. Potrebuje bogata tla in dovolj vlage, zato ga poleti pogosto zalivamo. Sadimo jo na razdaljo 10 do 20 cm.

 

vrtni-hibiskus

VRTNI HIBISKUS

Grmičasta trajnica je iz rodu slezenovk (Malvaceae), ki lahko zraste do 5 m v višino. Oblikujemo jo lahko kot grm ali kot drevesce (visoko 4 do 5 m). Rad ima sončna mesta, uspeva pa tudi v polsenci. Raste relativno hitro.

 

 

Kolikokrat lahko poveš isto zgodbo

Zgodbe so različne.

Grde zgodbe so npr. zgodbe ob ločitvi. Saj veste, kako je; lepih ločitev je res zelo malo. Včasih potem ločena mama ali oče vsakomur, ki ga srečata, pripovedujeta, kaj se je zgodilo, z vsemi grdimi podrobnostmi. Za prijatelje postane to kmalu napor, za znance in sosede pa cirkus, ob katerem se zabavajo, dokler se tudi njim ne začne dozdevati, da so videli že vse točke, ki postajajo čedalje bolj oguljene … Najslabše je, če je ob teh pogovorih otrok zraven … Slabo pač.

Potem so tu seveda tudi lepe zgodbe. Ali koristne – te lahko povemo neštetokrat, ker bo vedno še nekdo, ki mu bodo prišle prav, ker jih še ni slišal. Zame so takšne zgodbe o vsem, s čimer lahko izboljšamo sebe in svet okoli nas, olajšamo drugim in sebi življenje, polepšamo svet … ali pa vsaj naredimo nekaj manj škode s tem, ko smo tu, na tem planetu. Npr. vse zgodbe o vrtnarjenju, pa Wabi-Sabi, Kaizen, zgodbe o ljudeh, ki so mi za zgled in vzpodbudo v negotovih trenutkih, od katerih se lahko učim, npr Alice Herz-Sommer, prijatelji … ročna dela, ustvarjalnost, glasba, knjige, sonce, narava, vrt, življenje, potovanja …

Razlika med grdimi in lepimi zgodbami je ista, kot razlika med “grdim” in “lepim” prepiranjem: pri grdih zgodbah govorimo o drugih in jih blatimo, pri lepih o sebi, in si upamo razkriti sami sebe – najprej sebi, nato z dovolj zaupanja spustimo vase žarek, da nas lahko spoznajo še drugi. Ko se prepiramo, je edini način do soglasja ta, da vedno govorimo samo o sebi; sicer se prepir spremeni v obtoževanje, to v zamero, ta pa v molk in razkol.

To je razlika.

Torej: če je dobro – povej naprej. Kolikokrat? Tolikokrat, kot te bo pač pičilo.

Če je slabo, hudo, grdo – povej enkrat, ali tudi večkrat, če res boli, nekomu, ki mu zaupaš, ne javno. Potem napiši na listek, ga zažgi in pepel razpihni na vse štiri konce sveta. Zares ali v mislih, kakor pač trenutno lahko ali se ti zdi prav.

Vir: By Robbie Sproule from Montreal, Canada – Flickr.com – image description page, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=346578