Heureka, deluje! … ali: Kako se znebimo polžev.

Prijateljica Mateja (saj že veste, tista iz Podutika, ki je zaradi polžev šla v naložbo stoletja in vrt predelala v res lepe, ampak tudi kar precej drage fensišmensi visoke grede), mi je danes zjutraj napisala mail:

“… deluje, juhu, juhu. So pa sledi od polžev, torej so ponoči lezli tam, ampak jedli pa niso. To mlado solatko sem dala na najbolj okužen prostor ob potoku, kjer mrgoli polžev. Je že tudi bila načeta od polžev, ker so prišli v korito. Res pa je tudi, da včeraj in danes nista najbolj primerna dneva za test, ker je bilo brez dežja. Testiram naprej, jutri, ko bo dež.”

In potem še zaključek: “Sklep: če deluje v najhujših razmerah, potem bo tudi v blažjih. Govorim o rdečih lazarji. Jaz drugih polžev nimam. Ampak ti so itak najbolj agresivni. Čestitam, kar naroči še zame.”

Špricala je s pripravkom iz homeopatskih globul, ki sem ji jih dala. Tako kot vedno, preden se lotim novega izdelka, ga hočem preveriti. Obljubam ne verjamem, sem prevelik skeptik, vedno hočem najprej sama vedeti, ali res deluje tako čudežno, kot obljublja proizvajalec, ali ne. Tako je bilo z bioogljem in kompostom z bioogljem, enako bo zdaj s homeopatskimi pripravki.

Fotke pojedene solatke in nesrečnih polžev so že obljubljene, objavim takoj, ko jih dobim.

 

Zakaj nisem in ne bom kupovala vrtne zemlje

Zadnjič sem bila pri znanem slovenskem eko kmetu na Gorenjskem. Na svojem več generacij starem gartlcu je postavil 16 visokih gred. Res famozne visoke grede so to … velike, močne, iz smrekovih debel iz domačega gozda, sestavljenih kot bi delal brunarico, v tleh pa podprte z borovimi debli. Z vrta je najprej postrgal vrtno zemljo, potem pa v visoke grede po plasteh naložil snovi, tako kot to dela Sepp Holzer. Lepo videti. Vse skupaj ga ni prišlo veliko, ker ima ves potreben material doma ali na svoji zemlji.

Je pravi kmet, zato je ob novostih ravno prav skeptičen (jaz tudi :). In sva se zmenila, da bo biooglje preizkusil tako, da ga bo dal v vsako gredo do polovice. Pa bomo videli, je rekel. Aha, bomo :). Zmenila sva se, da bom o poskusu ob prvi priliki poročala. Ko se bova znova kaj videla.

WP_20150501_004

Created with Nokia Smart Cam

Zraven gartlca je imel velik kup zemlje, ki je še čakala na to, da jo z bagrom nasuje v preostale še ne povsem dokončane visoke grede. Lepa, živa zemlja, se ji je videlo na prvi pogled. Na vprašanje, če je kaj proda, je rekel: Nikoli. Pravi kmet svoje zemlje ne prodaja, to je, kot bi prodal tisto osnovno, od česar živiš. Ko tega nimaš več, nimaš ničesar. Ljudje, ki kupujejo vrtno zemljo, morajo vedeti, da je ta vprašljive kakovosti, daleč od res vrhunske. Nikakor to ni odlična vrtna prst. Če že, jo lahko takšno šele naredimo; in če imamo srečo, v njej ne bo strupov, težkih kovin, pesticidov, herbicidov in insekticidov.

Zato jaz vrtne zemlje nisem in ne bom kupovala. Ko hočem na novo narediti ali ponovno oživiti kos vrta, si jo naredim sama, malo s tem, kar imam doma, malo s tem, kar nabavim. Narava na to komaj čaka – potem sva pa že dve. Ni vrag, da nama ne bi uspelo :).

Created with Nokia Smart Cam

In kako potem, če ne z nakupom? S slamo, seno, kompostom, zastirko … tudi konjskim gnojem z bioogljem (od konjev, ki jih poznam :). In z dodanim kupljenim kakovostnim kompostom z bioogljem, kadar sejem in sadim in novi prebivalci vrta ne morejo čakati več mesecev, da se zemlja okrepi, ker pač rabijo hrano takoj, tukaj in zdaj. Enako velja, ko zasajam v korita in lonce, za notranje in zunanje zasaditve. Stare zemlje ne mečem stran, ampak jo obogatim. Saj ni z njo nič tako zelo narobe, samo okrepiti jo je treba.

Krompirjeva/paradižnikova plesen in kompostni čaj

Dve trenutno najhujši dilemi lastnic in lastnikov slovenskih vrtov sta:

  1. kako se lotiti polžev in
  2. kako preprečiti paradajzu, da počrni in splesni

Prejšnjo sredo sem bila v knjižnici v Medvodah. Namen je bil dober, vse skupaj naj bi trajalo največ poldrugo uro (haha, se ve, kam je tlakovana pot z dobrimi nameni … :). Tako smo začeli pred pol osmo, končali pa ob desetih. Preveč fino smo se imeli, da bi se kar razšli. In tako kot vedno, sta bili najpogostejši tisti dve vprašanji, ki sta zgoraj pod točko ena in dve.O rdečih polžih (ravno danes sem dobila sporočilo, da je že na poti zadeva, ki jo bom najprej preskusila sama, potem pa o njej pisala na blogu). Polži ne samo, da požrejo vse, kar je vsaj približno zelenega na vrtu, pač pa so ob tem še toliko nesramni, da provocirajo z akrobacijami (npr. plezajo po mladi čebuli, visijo v vesi z listkov solate in skačejo na glavo v rahlo prst med sveže posejano seme). In še druga točka, o paradajzih, polnih zdravih, debelih, rdečih plodov, ki potem čez noč počrnijo in žalostno zgnijejo.

Že na nekaj strani sem obljubila, da bom objavila recept za kompostni čaj proti plesni. In bom, obljubo je treba držat.

Najprej pa samo še tole: verjamem, da so rastline povsem na istem kot ljudje in živali – njihovo stanje je odvisno od njihovega imunskega sistema. Bolj ko je ta močan, lažje se uprejo boleznim. Močan imunski sistem pri rastlinah ustvarimo tako, da jih nahranimo skozi korenine – da zemljo obogatimo z mikroorganizmi, mikoriznimi glivami, minerali in elementi v sledovih. Vse te stvari so v kompostu z bioogljem in v biooglju kompleks. O tej temi sem že pisala v zgodbi o portugalskih eko paradajzih v rastlinjaku, TUKAJ.

Zakaj so danes rastline bolj bolne kot včasih? Ker smo uvozili nove bolezni, škodljivce itd., ki jih prej ni bilo – ker smo stare odporne sorte zamenjali z novimi (z večjimi plodovi, a pogosto bolj rahlega zdravja) – ker smo pozabili, da je zemlja živ organizem in da je od njenega zdravja odvisno, kako zdrava bodo bitja, ki bodo zrastla iz nje.

Mislim, da se je treba težav z zdravjem vrtov lotiti z dveh koncev: od spodaj (nahraniti, oživiti zemljo) in od zgoraj: s pripravki, ki od zgoraj krepijo rastlino in zatirajo bolezni.

Kako okrepiti rastline od spodaj, sem že napisala. Kako od zgoraj – s kompostnim čajem.

Recept za kompostni čaj

10 litrov deževnice (ne uporabljamo pitne vode, ker vsebuje klor in druge strupe)
1 l raztopine kelpa
1 l raztopine melase
0,5 litra urina (če prenesemo kaj takega …)
2 l kakovostnega komposta
1 l drobno zdrobljenega obogatenega biooglja

Kompostni čaj pred uporabo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 9 (1 del čaja na 9 delov vode). Z njim je dobro škropiti še pred pojavom težav. In nikoli zvečer (da z močenjem ne spravimo rastline v nepotreben šok, noči so vlažne že same po sebi). Če se bolezen pojavi, odstranimo najbolj bolne liste (seveda ne vseh, brez listov rastlina propade) in poškropimo rastline s kompostnim čajem. Ne pozabimo poškropiti spodnjo stran listov.

Vir recepta in fotografij: http://sustainablesmallholding.org/potato-blight-compost-tea/

potatoes in beds
tTreatment for potato blight

leaf treated for potato blight
blight on potato leaf

 

potato blight on leaf

Kaj počnemo v letošnjem maju

KOLEDAR OPRAVIL V MAJU 2015 natisni E-pošta
Na spletni strani Ajde Goriške so objavili vrtna in ostala majska opravila; spet tako, da je veliko bolj pregledno, kot v običajnem setvenem koledarju po Mariji Thun. Pravijo, da bomo zato, ker se zemlja počasi le ogreva, maja lahko sadili, sejali in presajali vse vrste vrtnin in poljščin. Dobra novica za vse, ki jih skrbi, kaj vse da so že zamudili, za vse, ki z malo zavisti pogledujejo po tujih vrtovih … Nič ni zamujenega, kar brez skrbi … časa imamo še vse življenje :).042

NA VRTU

KORENINA

1.5. od 15. ure,
2.5.,
3.5.,
10.5.,
11.5.,
18.5.,
19.5.,
20.5. do 15. ure,
27.5. od 11. ure,
28.5. do 13. in od 20. ure,
29.5.,
30.5.

Še sadimo krompir; sejemo korenje, redkvico, rdečo peso, tudi še čebulo, če bi se radi izognili naletu porove muhe – računajte seveda, da bo v maju posajena čebula morda nekoliko drobnejša, kot bi bila, če bi jo posadili že v marcu ali aprilu.

CVET

4.5.,
5.5. do 8. ure,
12.5.,
13.5. do 17. ure,
16.5. od 15. ure,
205. od 16. ure,
21.5.,
22.5. do 13. ure
31.5.

Sejemo enoletne cvetlice in presajamo trajnice.
Sejemo in presajamo brokoli.

LIST

5.5. od 9. ure,
6.5. od 13. ure,
7.5. do 17. ure,
13.5. od 18. ure,
14.5. do 14. ure,
15.5. od 16. ure,
∆ 16.5. do 8. ure,
24.5. do 12. ure.

Sejemo in presajamo prav vse listnate rastline, tudi por in dišavnice, konec maja tudi brstični ohrovt; delamo tudi potaknjence in jih potikamo ob dneh za presajanje. Zatiramo polže in skrbimo, da se nam ne namnožijo uši in gosenice.

PLOD

∆ 6.5. do 12. ure,
7.5. od 18. ure,
8.5.,
9.5.,
16.5. od 9. do 14. ure,
17.5.,
24.5. od 13. ure,
25.5.,
26.5.,
27.5. do 10. ure.

Sejemo, sadimo in presajamo vse plodovke: kumare, bučke, buče, paradižnik, papriko, jajčevce pa tudi fižol … Z rednim škropljenjem osnovnih b-d preparatov utrjujemo rastline, še posebno paradižnik, kumare in bučke, da se jih ne bo lotila plesen in še druge nadloge.

 

Jutri na svidenje v Krškem, v ponedeljek pa v Ljubljani!

Jutri, v soboto, 18.4.2015, vas vabim na predstavitev izdelkov Gajinega vrta v trgovini Ekošara v Krškem (Cesta krških žrtev 141, Qlandia). Tam bomo od 9. do 12. ure.

 

Govorili bomo o kompostu, biooglju, permakulturi … in vsem kar je trenutno najbolj aktualno (se mi zdi, da vrt iz slamnatih kock :).

 

V ponedeljek, 20.4.2015, ponavljamo vajo – v trgovini Ekošara v Ljubljani, Vojkova 52 (za Bežigradom), od 16.30 dalje.


Na svidenje!

CG izdelki in Biocar 1

This entry was posted on april 17, 2015, in Uncategorized. Komentiraj

Primerjava: klasika vs permakultura

Fotografije in komentar sem dobila od Petra, ki tudi uporablja biooglje. Malo besed in močne fotke povedo več kot pol ure nakladanja … :).

20 € za bencin in dva dni dela …

DSC_0190

… ali: 10 € za slamo in pol ure dela.

L.P Peter

Peter, hvala za super fotke :)

DSC_0192

 

Boljše od setvenega koledarja

… še boljša od setvenega koledarja je pregledna različica setvenega koledarja :). Na spletni strani Ajde Goriške imajo objavljene mesečne preglede opravil na vrtu, v sadovnjaku, vinogradu in oljčniku. Koledar del je zasnovan na setvenem koledarju Marije Thun. Kar mi je pri njem všeč, je, da je postavljen z malo drugačnega vidika in zato bolj pregleden. Na njegovi osnovi si lahko hitro naredimo načrt dela. Tale spodaj je za april: KOLEDAR OPRAVIL NA VRTU V APRILU 2015 natisni

PLOD

1.4.,
10.4 od 13. ure,
19.4.,
20.4. do 12. ure,
∆ 21.4. od 12. ure,
∆ 22.4. do 18. ure,
27.4.,
28.4.,
29.4.

Če smo prejšnji mesec že posejali paradižnike in papriko, bo v tem mesecu čas za pikiranje. Konec tega meseca običajno sadimo stročnice, bučke, buče in kumare na prosto – kot kaže, bo temperatura do takrat že ustrezna.

LIST

2.4.,
6.4. od 9. do 18. ure,
8.4.,
9.4.,
10.4. do 12. ure,
16.4. od 10. do 18. ure,
17.4. od 18. ure,
18.4.,
25.4. od 11. ure,
26.4.

Sejemo solato berivko, presajamo glavnato solato; sejemo še peteršilj, špinačo, blitvo, zeleno, tudi cvetačo in vso ostalo listnato zelenjavo. Kljub obilici opravil pa ne bi bilo dobro pozabiti na škodljivce, npr. polže.

KORENINA

5.4.,
6.4. do 8. ure,
13.4.,
20.4. od 13. ure,
21.4. do 11. ure,
22.4. od 19. ure,
30.4.

Na prosto sejemo korenje, kolerabo, pastinak, redkvice; sadimo česen, čebulo, rdečo peso. Gredice vsaj nekaterih posevkov je dobro pokriti z vrtno kopreno, kar je dobra zaščita pred pticami, morebitnim prehudim nihanjem temperature in izsušitvijo. Sadimo krompir. Pobrskali smo po lastnih in tujih izkušnjah, ki potrjujejo, da voluharja odženejo v zemljo zataknjene sveže bezgove veje, ob in na krompirišče posajen bob in seveda homeopatski pripravek »voluhar« v potenci D8.
Nekaj manjših pridelovalcev krompirja zatrjuje, da se uspešno izognejo napadu krompirjevih strun (ki so v zadnjih letih zelo nadležne) s posevki žit (npr. ovsa) v bližini krompirja. Opomba Bojca: jaz pa prisegam na biooglje :).

CVET

6.4. od 19. ure,
7.4.,
15.4. od 18. ure,
16.4. do 9. ure,
23.4.,
24.4.,
25.4. do 10. ure.

Čebulnice so že naredile preproge cvetov, vendar njihovo cvetenje še ni na vrhuncu. Škoda, da pomladno cvetje ne traja vsaj do junija. Posejmo čim več različnih enoletnic, morda tudi v časovnih zamikih, da bo naša okolica barvita in dišeča vse do pozne jeseni. V aprilu bomo nabirali cvetove regrata za kompostni preparat in čaje, zato bodimo pozorni na sklic delavnic nabiranja v drugi polovici aprila.

 050