Kolikokrat lahko poveš isto zgodbo

Zgodbe so različne.

Grde zgodbe so npr. zgodbe ob ločitvi. Saj veste, kako je; lepih ločitev je res zelo malo. Včasih potem ločena mama ali oče vsakomur, ki ga srečata, pripovedujeta, kaj se je zgodilo, z vsemi grdimi podrobnostmi. Za prijatelje postane to kmalu napor, za znance in sosede pa cirkus, ob katerem se zabavajo, dokler se tudi njim ne začne dozdevati, da so videli že vse točke, ki postajajo čedalje bolj oguljene … Najslabše je, če je ob teh pogovorih otrok zraven … Slabo pač.

Potem so tu seveda tudi lepe zgodbe. Ali koristne – te lahko povemo neštetokrat, ker bo vedno še nekdo, ki mu bodo prišle prav, ker jih še ni slišal. Zame so takšne zgodbe o vsem, s čimer lahko izboljšamo sebe in svet okoli nas, olajšamo drugim in sebi življenje, polepšamo svet … ali pa vsaj naredimo nekaj manj škode s tem, ko smo tu, na tem planetu. Npr. vse zgodbe o vrtnarjenju, pa Wabi-Sabi, Kaizen, zgodbe o ljudeh, ki so mi za zgled in vzpodbudo v negotovih trenutkih, od katerih se lahko učim, npr Alice Herz-Sommer, prijatelji … ročna dela, ustvarjalnost, glasba, knjige, sonce, narava, vrt, življenje, potovanja …

Razlika med grdimi in lepimi zgodbami je ista, kot razlika med “grdim” in “lepim” prepiranjem: pri grdih zgodbah govorimo o drugih in jih blatimo, pri lepih o sebi, in si upamo razkriti sami sebe – najprej sebi, nato z dovolj zaupanja spustimo vase žarek, da nas lahko spoznajo še drugi. Ko se prepiramo, je edini način do soglasja ta, da vedno govorimo samo o sebi; sicer se prepir spremeni v obtoževanje, to v zamero, ta pa v molk in razkol.

To je razlika.

Torej: če je dobro – povej naprej. Kolikokrat? Tolikokrat, kot te bo pač pičilo.

Če je slabo, hudo, grdo – povej enkrat, ali tudi večkrat, če res boli, nekomu, ki mu zaupaš, ne javno. Potem napiši na listek, ga zažgi in pepel razpihni na vse štiri konce sveta. Zares ali v mislih, kakor pač trenutno lahko ali se ti zdi prav.

Vir: By Robbie Sproule from Montreal, Canada – Flickr.com – image description page, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=346578

Katalog Gajin vrt in priročnik Homeopatija za rastline

Tale zapis bo zelo kratek: na spletu sem objavila prenovljen priročnik Homeopatija za rastline in nov Katalog izdelkov iz Gajinega vrta 2017. Super bi bilo, če bi tudi katalog dala tiskat, da bi ga lahko pošiljala naokoli – moram še raziskat, je povezano s stroški, zato pozornosti potrebno.

Na spletu sta obe zadevi seveda brezplačni. Pogledate ju lahko s klikom na sliko naslovnice.

Zdaj grem pa naprej … malo pospravit po hiši, potem pa pisat Novice iz Gajinega vrta, da bodo izšle naslednji teden.

In zgodbo o Wabi-Sabiju. Samo na kratko … (ne morem se zadržat, moram vam povedat). Včeraj zvečer sem se vračala z Zaplane, s sabo sem peljala dva predmeta. Oba sta bila polomljena, poškodovana; eden je tak že 42, drugi 22 let. Oba torej že nekaj desetletij vlačim s sabo po svetu in se ju ne morem znebiti, mi srce ni dalo. A avtu sem razložila Andreju, zakaj. Kaj je takega na starem keramičnem pujsku in starinskem porcelanastem pladnju, da sta vredna nežnega prenašanja, čeprav sta oba razbita in le za silo polepljena? Bom povedala, a zgodba o tem zahteva čisto svoj list, tukaj bo zanjo premalo prostora.

Obe publikaciji pogledate tako, da kliknete na sliko. Če boste imeli kakšno pripombo, željo, mi prosim povejte.

prirocnik-2017-naslovnica katalog-2017-naslovnica

Kaj se zgodi, če damo biooglje v s pesticidi okuženo vrtno zemljo?

Entuziasti, navdušeni nad bioogljem, smo na vseh celinah, v vseh državah sveta. In se najdemo, brez skrbi :)
(moja stara mama je rada rekla – iste vrste tiči vkup letajo :)
Pred dnevi sem med brskanjem na FB-ju naletela na tole zanimivo fotografijo:

biooglje-proti-pesticidom

Na svojem FB zidu jo je objavil kolega Nadav Ziv iz Jeruzalema. Fotografijo je opremil s kratkim opisom dogajanja:

“Tole so prvi rezultati poskusa z mojim bioogljem. Zemljo sem najprej načrtno zastrupil s pesticidi, nato pa gredo razdelil na dva dela – v enega sem dodal biooglje, v drugega ne. Za sajenje sem izbral rastline, ki so občutljive na vsebnost pesticidov. Te, ki sem jih posadil v gredo, so imele vse pogoje povsem enake – edina razlika je bila biooglje.”

Poskusa Nadav Ziv še ni dokončal, obljubil mi je, da mi bo poslal več podatkov in fotografij. Že sedaj pa je jasno, kako močno biooglje nase veže strupe iz zemlje in s tem pomaga rastlinam, da lepše in bolje uspevajo. Kako močno je onesnažena zemlja v Sloveniji, pa marsikdo raje niti ne ve … Če bi povsod dodali biooglje, nam tega mogoče niti ne bi bilo več treba vedeti :)

Prvo letošnje predavanje bo v ponedeljek, 9. januarja

Pozdravljeni!

Vabim vas na moje prvo letošnje predavanje, ki bo v ponedeljek, 9. januarja 2017, ob 18.00 v Knjižnici v Rogaški Slatini.

Predavanje organizira društvo biodinamikov Ajda Štajerska. Vstop na predavanje je prost, ni samo za člane društva! Še več, takole pravijo – več ko nas bo, bolj bo veselo :)

Vsebina predavanja: kako s pomočjo homeopatije za rastline, biooglja in drugih naravi in človeku prijaznih metod, na trajnosten, ekološki oziroma permakulturni način pridelamo veliko, ne glede na razpoložljivi prostor in ne da bi ob tem za sabo pustili razdejanje, pač pa vrt, ki je kljub temu, da nam je podaril pridelek, čedalje bolj zdrav in živ.

Bistvo je v tleh – ne v zraku, ne v glavah.

Zemlja, ki je živa, zdrava, močna, nas lahko prehrani. Ne le danes, ne le to sezono, pač pa naslednjih 1000 let.

Upam, da se vidimo! :)

Bojca Januš, Gajin vrt

mlin-rosenmuhle-na-reki-haller-avtor-michael-gabler

P.S. Naslednje predavanje bo v Luciji, 19. januarja 2017, ob 9.00, v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje.

O pobeglih ljubimcih v gozdu in zakaj je (tudi) dobro, da ima Tržič župana

Fotografija osebe Borut Sajovic.

Fotografija osebe Borut Sajovic.

Vir zgornjih dveh fotografij: FB stran Borut Sajovic

Pred dvema tednoma ali kaj smo naredili kozlovsko napako. Šli smo po tistih nekaj zadnjih koz na parcelo, ki so se sicer čisto dobro imele v šupi, polni sena in med brskanjem po obronku gozda, a je bil vseeno že čas, da vse skupaj pridejo na toplo v hlev. H kobili Neli, ki jih je posvojila kot nekoliko svojske rogate otroke. Dan se je prevešal v hitro zimsko temo, Gamsa je bila varno pripravljena za transport. Lubica in Bučko sta trmarila, da še ne bi šla domov, zato smo sklenili, naj ostaneta še tisto noč kar tam. Naj imata zadnjo mirno noč, lepo pod svetlimi zvezdicami, saj se imata dovolj rada, da jima bo lepo …

Haha. Sanja kozji pastir kozji kefir …

Naslednje jutro je od obeh herojev na parceli ostalo le še nekaj svežih bobkov. S polno vrečo suhih krajcev kruha sem neštetokrat preplezala strmino nad pašnikom, se drla za njima, … pa nič. In tako še nekaj dni zatem. Vmes smo z avtom obredli okoliške kraje, spraševali na samotnih in manj samotnih domačijah, če je kdo videl kosmati parček, belega kozla in rjavo kozo, oba z ovratnicama … pa nič.

Samo na FB pa nihče od nas ni pomislil, da bi tam objavil novico o obeh pobeglih ljubimcih. In nihče ni pomislil, da bi lahko gospoda kozja vzela tako dolgo pot pod noge in odmeketala kar precej kilometrov stran, vse do Brda pri Kovorju.

Vsake toliko sem se spomnila na oba, na belega kozleka Bučkota in srnasto (z)mešanko Lubico … kje sta … še najbolj verjetno v kakšnem tujem hlevu, ali – si skoraj nisem upala razmišljat v to smer – v kakšni obari v tujem loncu.

Dokler ni včeraj pozno popoldan tržiški župan g. Borut Sajovic na svojem FB zidu objavil fotko obeh kosmačev in zapis, ali ju kdo pogreša, ker mraz res že zelo pritiska, in paše bo tudi kmalu čisto zares konec.

Vsa vesela sem ju prepoznala. In po treh poskusih sta danes, tik pred nočjo, končno spet doma!

Pa nauk te zgodbe? Ne puščaj kozjih ljubimcev samih, če nista privezana ali v ograji. Bosta šla v smeri Pariza ali Benetk. In če že, takoj, ampak res takoj, objavi fotko pobeglih romantikov na FB zidu. Ter kot je rekla Tatjana: “Dobro, da so na svetu še ljudje, ki jim je mar.  Ko bi bilo le vse več takih ljudi in več strpnosti in dobre volje med ljudmi in živalmi.”

img_2748

Strmina … sredi strmine nekaj lukenj, v njih pa novi dom obeh ubežnikov.

img_2750

Nad strmino je planjava, velik in lep travnik. Tukaj sta se pasla in lovila sončne žarke čez dan.

img_2749
img_2752

Bučko. Dokler nismo v tretjem poskusu pripeljali Gamse, ki ima v trebuhu njegove kozličke, ga niti kruh ni premamil bližje.

img_2753

Joj, Gamsa, kako pa ti dišiš …

img_2754

Še Lubica je preverila. Ja, drži. Gamsa res diši.

img_2757-kopija

Slovenski prevod najbolj obsežne knjige o homeopatiji za rastline

img_2746

Tole zgoraj sta dve knjigi, ki sta bili (in sta še vedno) moji vodnici pri uporabi homeopatskih pripravkov za rastline. Prvo je napisala Christiane Maute, drugo pa Vaikunthanath Das Kaviraj. Druga je od prve precej debelejša, podrobnejša, bolj poglobljena. A je seveda vsaka od teh dveh knjig po svoje dragocena in nezamenljiva.

Knjigi je bilo takrat, ko sem se začela ukvarjati s homeopatijo za rastline, mogoče dobiti le v nemščini in angleščini. Pred kratkim pa sem dobila sporočilo gospe Anice Jagar, da so se v društvu biodinamikov Ajda Štajerska odločili za precej zahteven projekt: knjigo Vaikunthanatha Das Kaviraja Homeopathy for Farm and Garden, ki ima kar 330 strani, in je polna njegovega dragocenega znanja in izkušenj, bodo prevedli in izdali v slovenščini. Odločitev je padla na osnovi izkušenj članov društva: sami so preizkusili homeopatske pripravke za rastline in se prepričali, da delujejo. Zdaj bi radi naredili korak dlje – radi bi izdali knjigo v slovenščini, da bo znanje iz nje lažje dostopno vsem, ne samo tistim, ki tekoče berejo angleško ali nemško.

Homeopatske pripravke, o katerih govorita ga. Maute in g. Kaviraj, se da kupiti tudi že v Sloveniji v podjetju Gajin vrt (www.gajinvrt.moonfruit.com).

Vabilo k prednaročilu

Gospa Anica mi je povedala še tole: uspeli so najti založbo, ki jih je pripravljena podpreti, a ker je projekt finančno in strokovno zahteven, prosijo za pomoč: pridobiti morajo čim več kupcev, ki bodo knjigo kupili v prednaročilu. Cena za mehko vezavo je 30 €, kontakti za naročilo pa: 03/ 705 30 75 in 051 394 494 in ajda.stajerska@gmail.com

Tole spodaj pa je članek, izdan v Novem Tedniku, 22. decembra 2016.

clanek-novi-tednik-st-51-22-dec-2016-a

This entry was posted on december 28, 2016, in Uncategorized. Komentiraj

Ho-Mi, 5000 let staro korejsko malo vrtno orodje

Odkar imam svoj vrt, sem od vseh različnih vrst vrtnega orodja najraje uporabljala nekakšno vrtno dleto (glej sliko spodaj), s katerim sem plela, delala luknje itd. Na sliki se vidi, kako zelo rada sem delala z njim … vsake toliko sem ga izgubila med rastlinami na vrtu, enkrat je končal celo v kompostu … Ampak zdaj sem našla nekaj še boljšega :).

DSCI0246

Za Ho-Mi lahko zdaj, ko sem ga potežkala, si ga ogledala z vseh strani in že tudi malo preizkusila na vrtu, brez vsakega dvoma rečem, da je na vrhu lestvice malega vrtnega orodja, kar se tiče vsestranskosti in uporabnosti. Zavit ročaj ni tak brez namena: zaradi rahle ukrivljenosti se moč z ročaja okrepljena prenese na vrh orodja. Zato je še posebej primeren za ljudi z različnimi zdravstvenimi težavami (artritis, karpalni kanal, obraba, kalcinacija sklepov …). Oprijem je prijeten, težak je pa ravno prav, ne preveč in ne premalo.

Dovršenost oblike, ki ustreza točno določenemu namenu (čim lažjemu in čim bolj učinkovitemu delu na vrtu) ni naključje. Pred 5000 leti so ga izumili Korejci. Ljudje, ki že od nekdaj živijo od pridnosti svojih rok.

Na fotografiji me je rahlo spominjal na preslico, s katero sem pred desetletji plela rožice na vrtu moje stare mame, a le dokler ga nisem videla v živo (preslici rečejo po različnih krajih po Sloveniji tudi prelka, pralka, plevka in srpica). V primerjavi s preslico je bolj robavstast, močnejši, pa tudi dosti okretnejši in sposobnejši.

Po korejsko pomeni Ho-Mi “malo talno kopje”. Oblikovali so ga v Koreji v bronasti dobi, torej ga uporabljajo že 5000 let. Je močno, a lahko vrtno orodje, ročno kovano iz jekla, z nabrušenim rezilom in ostro konico. Vrat je trdno pričvrščen v ročaj. Orodje je dolgo 32 cm, rezilo v obliki lista pa ima ostro konico (za kopanje lukenj). Rezilo je dolgo 16, na najširšem mestu pa široko 8 cm.

Rezilo v obliki lista ali rala je odlično Ho-Mi Diggers - Gardeningza to, da z njim odpremo zemljo, ko pripravljamo sadilne jarke in jame, ko sejemo ali sadimo rastline, ko plejemo ali ko sadimo čebulice. Zaradi posebne oblike rezila lahko s Ho-Mijem opravimo veliko različnih del: zasipavamo, kopljemo, plejemo in sadimo, pri tem pa uporabljamo le eno samo orodje, vsestranski Ho-Mi.

Ho-Mi Diggers - Gardening

Če bi ga želeli imeti tudi vi, imam eno lepo novico: Ho-Mi lahko za letošnjo pomlad kupite v Gajinem vrtu 

Naročite ga na: 040 325 939 ali gajin.vrt@gmail.com

Opozorilo: NE POSOJAJTE svojega Ho-Mi-ja.
Izkušnje lastnikov nas učijo, da se posojeni Ho-Mi nikoli več ne vrne domov …

 

This entry was posted on december 22, 2016, in Uncategorized. Komentiraj