Posekati ali pozdraviti? Oditi ali soočiti se?

Pred nekaj dnevi sem dobila Valentinin mail z vprašanjem, kako bi lahko pomagala drevesom. Ima veliko sadnega drevja (hruške, nekaj jablan, slive, češnje, marelice, breskve, kaki, fige, mandlje, oreh …). Rastejo v težki kraški zemlji. Nekatera že več desetletij, nekatera manj. Lahko bi bila polna sadja, za vso družino. A so nekatera drevesa bolna, na večini od njih pa tudi skoraj ni sadja; tudi če plodovi poženejo, še majhni in nezreli odpadejo z dreves. Mail mi je napisala zaradi tele misli na blogu: preden posekamo, najprej poglejmo, če morda lahko pomagamo. Ker ko enkrat posekamo, poti nazaj ni. Novo drevo ne zraste iz štrclja (ahm, razen pri vrbah … te so res neverjetne :). Ampak češnje, breskve ali jablane pa iz štora nove ne bo, prav gotovo ne.

Vedno je bolje vsaj poskusiti oživiti in spodbuditi drevesa, kot pa jih kar posekati in nadomestiti (poslala sem ji nekaj idej, poglejte jih spodaj v P.S.). Ko je enkrat posekano, poti nazaj ni, pa še drago je (vsaka sadika stane, in preden začne rojevati, mine vsaj nekaj let; ves ta čas smo brez sadja). Če pa se pri tem nismo niti toliko pomujali, da bi pogledali in ugotovili, kaj je drevesa tako zelo slabilo, da niso mogla uspevati, bodo tudi novo posajena imela enake težave.

WP_20150922_004
Zgodba o sekanju dreves in novem sajenju me spominja na ljudi. Enako je – tudi če človek pobegne od težav, nese sebe s sabo. In potem, ko nekje začne na novo, ne gre; ker je s sabo v sebi prinesel iste težave. Zato najprej poskusimo prepoznati in odpraviti vzrok težav. Ne glede na to, če bo morda za te, ki so posajeni, kljub trudu prepozno. Vedno bomo lahko posadili nove. Ali pa če je za nas, ljudi, situacija nemogoča – vedno lahko odidemo. Vendar tako, da vsaj približno vemo, v katerem grmu je tičal vzrok. Tako bo naslednje drevo, ki ga bomo posadili, spomladi najprej nežno ozelenelo, nato vzcvetelo, in jeseni obrodilo. In bo naslednja zgodba, ki jo bomo zapisali, brez starih napak (ampak, seveda, polna svežih, novih :).
P.S. Valentini sem napisala, kaj menim, da bi bila rešitev za njena drevesa, takole:
  • Drevesa so v nekateri stvareh drugačna od drugih organizmov. Npr. v tem, koliko časa živijo. Razlika je med sejanci (te sadimo za vnuke) in cepljenimi sadikami (te pa rodijo že po nekaj letih, a imajo tudi dosti krajšo življenjsko dobo). Enaka pa so drevesa drugim rastlinam v potrebi po svetlobi, toploti, hrani in vodi – brez tega ne gre. Drevju je treba dodajati hranila, sicer so tla kmalu izčrpana. Najpomembneje pa je, kakšno popotnico dobijo, ko jih posadimo – ali so posajena z zalogo hrane in ali jih po sajenju zalivamo. Kasneje, ko so velika, si vodo že lažje zagotovijo sama (saj zato pa imajo dolge korenine …), do hrane pa težje pridejo, zato jim jo je smiselno dodajati.
  • Težka in zbita zemlja je za rastline vedno težava, ker sicer vsebuje minerale, a premalo organske snovi in tudi zračnost je problem. Rastlina se ne more razvijati tako, kot bi ji ustrezalo; kot bi bila ujeta v težak oklep. Zemljo okoli dreves bi bilo dobro poskusiti spremeniti s tem, da se vkoplje organska snov, pa tudi biooglje (ker zadržuje vlago, spremeni strukturo prsti, daje hrano …). To bi bil po mojem prvi korak – spremeniti neposredno, najbližje okolje drevesom. Za drevesa obstaja posebno biooglje z dodatki, tukaj je povezava na več podatkov:  http://gajinvrt.moonfruit.com/#/biooglje-za-drevesa/4586729068
  • Drevesom, ki so dolgoživi organizmi in seveda rabijo več vsega, kot npr solata, je priporočljivo 1 x letno dodati Siliceo za rast novega tkiva, trdnost in odpornost. Silicea je ena od najpomembnejših homeopatskih pripravkov za drevesa. Puščavo spremeni v rodovitno področje, ker pomaga zemlji zadrževati vlago, krepi rastlinsko tkivo, pospeši tvorjenje plodov in preprečuje njihovo prezgodnje odpadanje.
  • Članek z več podatki o  Silicei lahko preberete tukaj: Silicea, najboljši vrtnarjev pomočnik.

Najpomembnejši vir na vsem svetu je …

Kater vir na svetu je najpomembnejši?
Kaj je to, brez česa nikakor ne gre?
V primerjavi s čim je vse drugo manj pomembno?

Kaj bi morali najbolj ceniti, najbolj paziti in razvijati, za kateri vir bi se morali najbolj truditi, da bi ga obdržali in imeli še več?

Samo ena stvar je ta, ki drži vse ostalo skupaj.
Samo ena stvar je alfa in omega, vezivo, iskrica, ki zaneti ogenj …
in če te ni, gorivo ostane suh, nikoli izkoriščen material, svet pa hladen, teman in neprijazen prostor.

Kaj je to?
Denar, bogastvo, najboljša hrana, energija, čas, najlepši košček zemlje, rajski vrt, najnovejši dosežki medicine, tehnike?
Nič od tega.

garden

Najpomembnejši vir od vseh je sodelovanje. To, da ljudje držijo skupaj.
… pa če gre za dva, ki sta par, če gre za družino, za skupino ljudi, ali za cel narod …
… ne glede na to, kaj se jim dogaja, skozi kakšne preizkušnje korakajo …
… kot paradižnik in bazilika …

Ker – če držijo skupaj, če se kljub pomanjkanju, izzivom, problemom, težavam, stiskam, strahovom, bojaznim, dvomom, ne obrnejo en proti drugemu, potem rešijo vse, kar je rešiti treba. Potem so vsi problemi rešljivi.

Če pa tega, najpomembnejšega vira ni ali ga ni dovolj, bo vse drugo zaman … Svet bo hladen, teman in neprijazen prostor.

S tem virom pa se lahko še tako majhna možnost in priložnost razvije v nesluteno bogastvo.

 

 

 

 

Golobi letijo domov

Pred kakšnim tednom so me dobesedno potegnili izza računalnika, in odpeljali do Radovljice. Rečeno mi je bilo, da je treba nujno potrenirat golobe (nekaj mladih, med njimi dva bela, še zbira samozavest in znanje za hitro pot domov). Mlade je treba dodobra naučiti. Nevarnosti, ki prežijo na njih, ne manjka; najhujši je sokol selec.

Rahlo slabe volje sem se vdala. Vedela sem, da je nujnost, da sem zraven, zaresna samo na pol. Bolj je šlo za to, da je bilo jasno, da veliko preveč časa prečepim za računalnikom in sem zaradi tega čedalje bolj tečna.

Malo ven iz naselja, med polji, sva z Andrejem postavila kletko z golobi na tla in počakala, da so se umirili. In začutili, kje sploh so. Nato sem imela čast odpreti vratca – en za drugim so najprej malo obotavljivo, nato pa kot en sam vrtinec kljunov, perja in nožic, poleteli ven … kakšen čudovit pogled na lepe ptice, polne odločenosti in z eno samo mislijo za bistrimi očmi – domov!

Čez nekaj minut sem samo še v daljavi videla lesketanje posameznih delov jate, po 8 ali manj ptic skupaj, tudi kakšnega posameznika … in potem so izginili. Zaskrbelo me je, kaj pa če ne bodo našli domov; še posebej mladi, “zeleni” beli golobi. A bojazen je bila odveč. Kmalu so bili vsi doma, nihče ni umanjkal.

Tako lepo je bilo videt njihov let, da sem hotela trening golobov pismonoš posneti. Zato smo se včeraj zapeljali do Doslovč. Tokrat nismo izpustili jate, zato skupinskega posnetka še vedno nimam. Vsak posebej so odhiteli domov. Doma so bili v 10-ih minutah, dolgo pred nami.

img_2319

img_2325

Andrej in njegov oče se z golobi ukvarjata že nekaj desetletij. Golobov ne spuščata samih, da bi osamljeni leteli domov. Vedno z mesta blizu izpusta enega ali dveh belih golobov izpustita še jato, ki se ji bela nato pridružita in varno vrneta domov. Bel golob je zaradi svoje barve sicer očitna tarča za ujede. V jati je s svojimi prijatelji veliko bolj varen in se zato zanesljiveje vrne domov.

img_2379

img_2361

Lepo jih je videt tako visoko zgoraj.
Še lepše pa potem, ko se vrnejo domov in ponosno občepijo na robu strehe.

img_2393

Izpust belih golobov za poroko, pogreb ali kakšno drugo priložnost lahko naročite pri Andreju Zupanu: akov65@gmail.com, tel. 041 275 934

 

Čistka

Vrt se je počasi začel prazniti, buče, fižol in paradižniki odhajajo en za drugim … na račun več prostora so se razbohotila zelišča in rožice. Narava dela čistko in nekako se mi je zdelo, da je bližajoči se konec poletja idealen čas za kaj takega tudi v hiši in okoli nje. Za to je šlo nekaj dni dela, pa mi ni niti za trenutek žal porabljenega časa. Med uporabnimi stvarmi se je našlo veliko navlake; človek ne bi verjel, kaj vse na pol pri zavesti shranjujemo in sploh ne opazimo, da gre za čistokrvne smeti.

Rezultat sta dve polni tovorni prikolici, ki sta odpotovali na smetišče. Verjetno bo kmalu še ena. Za vse zamudnike, ki so se med akcijo uspeli poskriti po omarah in kotih. Prikolice so pripeljale dobre občutke:

  1. z odhodom odvečnih stvari so pljuča nekako hecno kar sama od sebe začela zajemati več zraka;
  2. na smetišču smo vse stvari vestno pometali v kontejnerje, po spisku, kot je na njih pisalo (papir, trda ali mehka plastika, kovina, gradbeni material …) – upam, da mislijo resno z reciklažo …
  3. in zdaj me že več dni nezmanjšano razveseljuje že sama misel na pospravljeni prostor.

Končno. Tega brezkompromisnega razsmetenja sem si več ali manj neprestano in več ali manj močno želela dve desetletji. Zdaj sem dobila. V podrobnosti ne bom šla, zakaj in kako, samo tole – želje, če so res naše, se nam izpolnijo. Želja, ki niso zares naše, si ne želimo čisto zares. Samo zdi se nam, da bi bilo za nas dobro, če bi se nam izpolnile. Kako jih ločimo med sabo, ti dve vrsti želja? Preprosto. Za željo, ki ni zares moja, se mi ne da zares potrudit. Za željo, ki je zares moja, bom premaknila gore. Zato sem falirala dva faksa (ko sem bila še brez kakšnih posebnih obveznosti), nato pa z veseljem doštudirala in z devetko diplomirala z dvema puncama, še ne povsem dokončano hišo in službo za polni delovni čas. Za željo, da bi živela v smeteh prostem, urejenem in čistem prostoru, sem morala premaknit goro. Jasno? Kot beli dan.

Rezultat iskanja slik za if it is important to you will find a way

Če je pomembno zate, boš našel način. Če ni, boš poiskal izgovor.

Stran metanje ni pomembno samo za boljše dihanje; pomembno je za vse, kar počnemo. Za odnose, za zdravje, za posel, za obilje. Stvari so energija, zato morajo imeti možnost pretoka; če tega ni, se usmradijo. Nič drugače ni to, kot s prebavo. Če bi radi v svoje življenje privabili kaj novega, boljšega, se moramo najprej znebiti starega. Ja, vem, čez 7 let naj bi še vse prišlo prav. Po mojih izkušnjah ne. Če pa že – do takrat lahko mirne duše počaka kje drugje; če bom zadevo čez 7 let potrebovala, jo bom že nabavila :).

V prostorih, ki so očiščeni, so zdaj samo stvari, ki jih rabimo, in vsaka ima svoj “dom”. Zato je ne bo težko najti.

————————————————————————————————————————

Malo sem šla brskat še po spletu, kako stran metanje prinese obilje, in našla veliko člankov na to temo. Tole je nekaj povzetkov:

Razsmetenje življenja prinese olajšanje in obilje.

Stvari, ki jih shranjujemo, tako fizično kot psihično, imajo vpliv na naše življenje. 

Navlaka blokira pretok energije. Kadar so naša življenja polna navlake in neželenih stvari, v njih ni prostora za obilje, pa če si ga še tako želimo. Zato se je treba, preden lahko dobimo nove stvari, znebiti starih. Za vsako novo vsaj eno staro odpustimo. To velja tudi za duševni in čustveni prostor. Velja za zamere: odrekamo si odpustiti, potem se pa čudimo, zakaj težko čutimo hvaležnost ali resnično cenimo stvari, ki so pomembne.

“Navlaka je vse, česar ne maramo, ne uporabljamo, ali ne potrebujemo. Prost pretok energije prinese zdravje, bogastvo, ljubezen in obilje. Navlaka zapre pretok energije in povzroči zastajanje, izčrpanost, in obup,” piše Dana Claudat. Stran metanje prinese lahkotnost, občutek svobode in več energije. Navlaka nas upočasnjuje in bremeni.  Ljudje s težavami (zdravstvenimi, psihičnimi, finančnimi, poslovnimi) so velikokrat obdani s kupi navlake.

Rezultat iskanja slik za cluttered living room

Navodila za razsmetenje:

  1. pregledamo prostore; vreče ali škatle napolnimo z odvečnimi stvarmi, ki jih nato prodamo, podarimo ali odvržemo stran.
  2. ničesar ne obdržimo “za vsak primer”.
  3. ne obdržimo ničesar, za kar nam ni jasno, za kaj se uporablja.
  4. prostor za spomine ni na policah, ampak v glavi in srcu.
  5. oblek, ki jih nismo oblekli dve leti, se znebimo. Manj je več. Če zjutraj stojite pred omaro, ker ne veste, kaj obleči, imate preveč, ne premalo oblek.
  6. stare brisače in odeje podarite zavetiščem za živali. Svojim otrokom jih gotovo ne boste dali za poročno darilo – zakaj bi jih torej hranili?
  7. pod posteljo ne shranjujemo NIČESAR. Razen če bi radi še naprej slabo spali.
  8. make-up, starejši od enega leta, je “nevarni odpadek”. 
  9. posoda, lonci – obdržite novo in uporabno; v omaricah mora biti prostor, da je veselje vzeti stvar iz njih, ne tveganje.
  10. darila, ki vam niso všeč: ohranite misel na pozornost, stvari ne.
  11. otroška oblačila in igrače: nekomu drugemu bodo prišla zelo prav (razen … Lego kocke so večne :)
  12. še uporabne stvari podarite, lahko tukaj: Center ponovne uporabe  

Rezultat iskanja slik za decluttered living room

Navlaka nas vleče dol, pa če se tega zavedamo ali ne. Ko jo začnemo odstranjevati, nas zasvoji nov občutek svobode. Merilo za to, kaj navlaka je, in kaj ni, so tri vprašanja:
Imam to rad/a?
Uporabljam to stvar?
Ali ta stvar še deluje?

Odstranite. Podarite. Če boste zadevo morda še kdaj potrebovali, si jo boste že lahko privoščili. V življenju, iz katerega odstranimo navlako, zrastejo temelji za nov začetek.

 

Koza Ljubica, njen vrat, in ranjak

wp_20160907_013Koze so zelo brihtne živali, včasih pa malo manj. Ljubica je bila nekaj časa na pašniku privezana, ker je sicer odpeljala svojo kozjo čredo na tuje obirat fižol. V tem času (priveza) je tako zelo vlekla za verigo (čez mejo je trava veliko bolj zelena kot doma, in oba njena kozlička to dobro vesta), da si je z vratu posnela dlako in zaplato kože, ter se odrgnila do živega. Lahko bi prišlo do okužbe, potem pa bajbaj koza Ljubica.

Za takšne poškodbe (tako pri živalih kot pri ljudeh) je odličen ranjak, namočen v olju.

Ranjak sodi v družino metuljnic. Ima rumena do rumenkasto oranžna glavičasta socvetja. Podoben je poljski in zlati detelji, a ima drugačne liste. Nabiramo ga med med junijem in septembrom. Uporabna so samo socvetja, ki še niso odcvetela in v njih ni veliko oranžno rjavih odcvetelih cvetov. Cvetne glavice posušimo na toplem in senčnem mestu. Iz njih lahko pripravimo čaj: dve čajni žlički posušenega in zdrobljenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode in po 10 do 15 minutah precedimo. Pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan.

Ranjak se uporablja za hitrejše celjenje notranjih in zunanjih ran, za čiščenje ob spomladanskem postu, z grgranjem lajšamo vnetja v žrelu in ustni votlini, s pitjem poparka krepimo želodec in odpravljamo zaprtje, obnavljamo kožo in odpravljamo prve znake staranja.

wp_20160907_022

Ljubico sem zamotila s kosi starega kruha. Z eno roko sem jo držala za ovratnico, z drugo pa rano najprej očistila, potem nanjo dala gazo, namočeno v ranjakovem mazilu, in nazadnje povila njen vrat s povojem. Zdravljenje se je odlično obneslo. Ranjak je res super :). V nekaj dneh bo Ljubica spet popolnoma zdrava. In niti ni tako zelo trapasta – med prevezovanjem rane je kar mirna. Gotovo ve, da ji je moje početje v korist. Pridna.

wp_20160907_023

Lunino uho in homeopatija za pse

Luna bo 6. oktobra stara 9 let. Kakšnih težav ni videti in še nikoli ni bila resno bolna. K veterinarju sva hodili na cepljenja in samo enkrat na nekaj večjega – po rojstvu osmih fantov jo je dr. Drobnič na Veterinarski postaji v Ljubljani steriliziral. Takrat jo je hvalil, kako zelo je pridna, da je vse prestala brez komplikacij. Luna ga ni čisto nič pohvalila, zameril se ji je v dno duše. Kadar sva ga poslej obiskali, se mu je poskušala, 35-kilska, skriti za moje noge. V smislu, “če te jaz ne vidim, tud ti mene ne moreš, a ni tko”.

wp_20160727_012

Na fotki: Luna je zelo materinska. Ni važno, kdo ali kaj: otroci, mački, papagajčki … samo da je manjše od nje in da je vsaj malo buckasto in štorasto.

Pred nekaj dnevi je začela stresati z glavo, flip flop, so se slišali uhlji, griva pa v centrifugo. Najprej se mi je zdelo čedno, potem mi je pa le prižgalo – zakaj neki to dela? Da ni kaj narobe? Psi namreč niso kot otroci, ki jih vsake toliko popade kakšno modno afnanje; psi delajo vedno vse zelo zares. Med ležanjem se je po levem ušesu rahlo praskala z zadnjo nogo. Pregledala sem ji ušesa, pa ni bilo nič videti. Očistila sem ji jih (pri psih čistimo samo tako daleč, kot lahko vidimo, s čistilnimi robčki, nikoli s palčko). Niti posebno zoprno ji ni bilo, zato se nisem več ukvarjala z zadevo; veliko stvari mine samih od sebe. Ušes Luni sicer ne čistim. Pri večini psov je zdravim, normalnim ušesom bolje dopustiti, da se urejajo sama. S čiščenjem bi le porušili naravni pH in okolje v ušesih, nič dobrega torej.

Včeraj pa ni bilo več heca. Še vedno je stresala z glavo in se praskala po ušesu, vsake toliko pa že zacvilila. Ušes si ni pustila več niti pogledat; nemirno je hodila, slabo dremala. Zadeva se je slabšala. Z ušesi ni heca, vnetje se lahko hitro poslabša in če ni zdravljeno, adijo sluh, vmes pa pes trpi hude bolečine. Preden bi jo peljala k veterinarju, sem hotela poskusit s tem, kar imam.

wp_20160907_002

Na sliki: danes si že pusti pogledat v uho

Dala sem jo ležat na desni bok. Zdaj sem za to, da sem jo obdržala pri miru, potrebovala že pomoč. V boleče uho sem s pomočjo brizgalke stisnila 3 ml olja (priporočajo mandljevo, jaz sem imela še nekaj olja dr. Budwigove) in ji ga, kolikor je to le pustila, nežno zmasirala, da je olje ostalo v sluhovodu. Olje sem ji dala zato, ker bi lahko vnetje v ušesu nastalo zaradi parazitov – te pa olje poduši. Potem je dobila tri male globule Sulphurja C200. Psom se ne da dopovedat, da je treba globule stopiti pod jezikom, zato ji jih dam na majhnem koščku masla – lepo se zalepijo nanj, Luna ga pa z veseljem pomalica. Popoldne je že globoko prespala, stresanja z glavo je bilo manj, cviljenja pa sploh nič več.

Danes je sreda, zadeva gre očitno na bolje. Dobila je še eno dozo olja in Sulphurja. Bolečin očitno ni več, ker se z veseljem pusti zdravit in bi pogoltnila še kakšen košček masla, če bi le bil na voljo. Uho sem ji dodobra pregnetla, nič je ne gane. Če bo nadaljevanje v isti smeri, Lune ne bo treba peljat pokazat dr. Drobniču (me zanima, če sluti, kaj ji je bilo prihranjeno :).

wp_20150703_006

P.S. O tem, kateri homeopatski pripravki so primerni za težave z ušesi pri psih, sem zbrala nekaj nasvetov:

Pulsatilla: akutno vnetje, občutljivost in pordelost, rumen izcedek. Takšnim živalim ustreza sedeti blizu odprtih oken, ne marajo zmočiti tac, ne marajo ven v dežju. So scrkljani in zahtevni.

Hepar Sulph: je primeren za razdražljive živali, ki ne marajo, da bi se kdo dotaknil vnetih ušes.

Sulphur: je priporočljiv za dolgotrajne in trdovratne težave s kožo in tudi za težave z ušesi, kadar se žival vztrajno praska ali s taco dotika ušesa.

Silicea: kadar se je v ušesu zataknil tujek, npr. plevenec (zelo nevaren je plevenec od divjega ječmena. Veliko lastnikov psov ne ve, da lahko ta na videz  majhna stvar pokonča psa. Ko se zadre v kožo med prsti, povzroči zagnojitev. Kožo lahko predre in odpotuje do pomembnih organov. Zadre se lahko v nos, uho ali oko in povzroči zagnojitev. Ima kaveljčke, zaradi katerih ga pes sam ne more odstraniti, plevenec pa se sčasoma le še globlje zadira v kožo in tkivo).

Phosphorus: za ureznine in hematome na uhlju; odličen za krvavitve.

In navodila:

  • po uporabi pripravka spremljamo stanje (Luna je danes ponovno, drugič v dveh dneh, dobila Sulphur; zaenkrat bo dovolj).
  • če se stanje izboljša, je to – to.
  • če se najprej izboljša, potem pa poslabša, podvojimo dozo.
  • če ni sprememb, uporabimo drug pripravek.

Prvi rojstni dan, odkar sem na svojem

IMG_1878

Zgoraj: njiva s paradižniki, bučami in turškim fižolom konec maja.

Včeraj me je poklicala prijateljica. Vprašala je, zakaj ne objavljam bolj redno. Da me rada bere in pogreša objave. Kako lepo je slišat kaj takega. Na lagerju sem imela letošnje recepte za ozimnico, a bom prav zaradi nje najprej povedala nekaj drugega. O tem, kako sem mislila, da bom za blog končno imela več časa, a je prav obratno. Zarečen kruh pač.

Vsak dan je lahko nov začetek. Za nekatere dneve to drži bolj, kot za druge. To so dnevi, za katere kasneje rečemo, da so bili prelomnica. Prelomnice so lahko na prvi pogled strašljive, a so vedno prehodi na boljše. Z leti ugotoviš, da se vedno vse izteče točno tako, kot se mora.

7. avgust je rojstni dan tega, da sem na svojem. Zadnje leto imam tako namesto dveh “samo” eno službo, moj Gajin vrt. Uresničila se mi je stara želja, biti na svojem. In naspati se. In preveriti, če drži napis na listku, ki je pripet na moji tabli: When the wrong people leave your life, the right things start happening (mimogrede – trditev z listka drži). Redno službo in svoj posel sem lahko imela le z zelo čudnim ritmom: v sezoni spat najkasneje ob osmih, devetih zvečer (brez risanke in TV dnevnika … :), vstajat med eno in tretjo uro zjutraj (odvisno od tega, koliko dela za Gajin vrt sem imela na sporedu), od doma v službo ob 7h in ob 5h popoldan spet doma s postankom v trgovini ali na pumpi. Doma na vrsti vrt, gospodinjstvo, firma, vse stlačeno v nekaj ur do spanja. Ritem, ki te počasi skuri do te mere, da se že zbujaš na smrt utrujen in lepega dne zaspiš za volanom. Na srečo nisem.

Rezultat iskanja slik za when the wrong people leave your life the right things start happening

Ste se kdaj vprašali, kaj bi počeli, če bi zadeli na lotu in vam ne bi bilo treba početi čisto nič več? Jaz vem, kaj – to, kar počnem zdaj. Samo z manj skrbi. Morda bolj na veliko, s še več raziskovanja, učenja in posredovanja uporabnega znanja. In verjetno bi si (pravzaprav zagotovo) privoščila malo več, kot si sedaj.

Prvo leto je tako srečno za mano. Niti za trenutek mi ni bilo žal. Seveda sem mislila, da bom z dodatnim časom naredila veliko več, kot sem. Ko greš na svoje, je največji izziv postavljati prioritete in se organizirati, ker ni nikogar, ki bi te priganjal (dokler nimaš zaposlenih – potem ti ritem dajejo drugi, pravi moja nekdanja direktorica Barbara). Na tabli imam pripeta listka: PUSH YOURSELF Because no one else is going to do it for you. in What is the next thing I have to do? Ker je zgolj ta, naslednja stvar na spisku, pomembna ta trenutek.

Rezultat iskanja slik za What is the next thing I have to do?

Nekaj stvari sem že uspela narediti. Poleg zbiranja znanja s področja biooglja in homeopatije za rastline se učim čebelarjenja, kozjereje, sadjarjenja in vinogradništva, objavljenih je bilo kar nekaj člankov in spletni priročnik Homeopatija za rastline (pravkar sveže prenovljen), Katalog izdelkov iz Gajinega vrta, vsak mesec izidejo Novice iz Gajinega vrta, s prijateljico Andrejko sva zaorali s kromatografijo prsti, s Tejo pa pravkar pripravljava nekaj novega: hujšanje z Epsomsko soljo (o tem bom še pisala) . Osnutek nove knjige, ki je bila z založnikom dogovorjena na začetku leta, je še vedno samo v nesnovni obliki v moji glavi, a že toliko zrel, da mu ne manjka več veliko do pljunka v word. Prenavljan priročnik o homeopatiji je bil dolgo časa stalno odprt v računalniku, da sem lahko vsako prosto sekundo dodala kakšen stavek. Končno je prenovljen – zasluga gre temu, da sem danes trmasto začela z delom že ob pol petih zjutraj :). Prevelik zalogaj sem si zadala s (pre)velikim vrtom na štirih terasah, in zdaj me žre, ker stvari niso tako urejene, kot bi si želela … Domov vozim zaboje paradižnika in buč, na parceli me čaka delno obran stročji fižol, koruza je pod streho (seme sem dobila s permakulturnega posestva Miroslava Kiša, in je res dobra in zdrava). Vmes zbiram recepte, vlagam, kuham … vse me vleče, pisanje, učenje o homeopatiji, in vmes čisto tuzemske zadeve v zvezi z gospodinjstvom in meni dragimi ljudmi, računi, vodenjem podjetja, spletnimi stranmi in programi, pobeglim papagajem, Luno, ki preveč rada komunicira “ustno”, namesto z repom, in jo ogovorjeni narobe razumejo ….

Veliko stvari še vedno naredim zastonj: priročnik Homeopatija za rastline, Novice iz Gajinega vrta, svetovanje o homeopatiji in permakulturi na vrtu, konec koncev tale blog … ker pa račune plačujem z denarjem, bi morala biti prioriteta prodaja stvari iz Gajinega vrta. Pa ni vedno. Nikoli ne rečem “ne bom pomagala” – nese me lahko le pomanjkanje časa. Marsikdo od vas mi je že rekel, hvala, da si vzameš čas in da deliš z drugimi svoje znanje. Prosim, a ni za kaj – če ne bi bilo z veseljem, ne bi.

Ker pa veselje ne plačuje položnic, vam predlagam menjavo – ko boste hoteli imeti res kakovostne izdelke za vrt (homeopatija za rastline, biooglje in izdelki z njim za drevesa, komposti, Epsomska sol, kromatografija, kuhalnik Biočar, QR Zeliščni aktivator, predavanja), obiščite Gajin vrt in oddajte naročilo; jaz pa bom še naprej lahko pisala o stvareh, ki jih radi berete. In upam, da bom še koga prepričala, da pobijanje (nikogar, predvsem pa zemlje) ne vodi nikamor, kot zgolj v propad. Pa da bom prišla toliko k pameti, da bom znala izbrati samo eno ali dve področji, ju zaključila, in si šele potem nakopala spet kaj novega. Pri tem pa ohranila zaupanje ljudi, ki želijo vedeti več, da bomo s skupnimi močmi zasadili še več veselja na vrt in v življenje.

LOGO Gajin vrt opcija 3

Spletna trgovina Gajin vrt

P.S. Če lahko, prosim delite objavo s prijatelji.