Pazite se, paradižniki: jutri bo polna luna, glivicam in plesnim v veselje!

Jutri, v petek, 9. 6. 2017, ob 15.10, nastopi polna luna. Paradižniki so marsikje že sedaj bolni, ob polni luni bo stanje še slabše. Tudi lani je bilo tako: 5. junija je ob prihodu polne lune vrtove obiskala še gosta nočna megla, in paradižniki so hipoma množično zboleli.

Na fotografiji: Paradižnik, ki je nujno potreben Epsomske soli.

Biodinamiki ob takšnih situacijah uporabijo preslični preparat, priporočajo tudi alge (za krepitev in dodajanje mineralov, ki so bazični) in gabez, ki je na splošno znan kot čudotvorec na vrtu.

Homeopatski vrtnarji za preventivo proti paradižnikovi plesni uporabimo Natrium sulphuricum C30. Za krepitev zemlje Biooglje kompleks, za magnezij in žveplo pa Epsomsko sol.

Takole mi je lani o zdravljenju paradižnika pisala ga. Jožika:

“V letošnjem letu je pri nas velik problem paradižnik! Veliko ljudi ga je v obupu populilo z vrta zaradi krompirjeve plesni. Meni in uporabnikom homeopatskih pripravkov, pa ga je uspelo obdržati in veselo raste naprej. Mogoče komu pride prav moja izkušnja:

Ob pojavu goste nočne megle ob polni luni (5. Junij) je paradižnik čez noč zbolel, zjutraj je bil videti, kot, da ga je nekdo polil z vročo vodo. Takoj sem očistila vse prizadete liste in poganjke (ni ga ostalo veliko), pripravila NATRIUM SULPHURICUM C30 – 15 granul na 15 l vode in vse zalila (8 sadik). To sem ponovila 3 x vsako jutro, naredila 3 dni pavze in ponovno ponovila zalivanje z NATRIUM SULPHURICUM C30 še tri dni. Tudi paradižniki, ki so imeli črno steblo, ki ga ni bilo mogoče odstraniti, se je bolezen posušila in pozdravila, plodovi pa so ostali zdravi in se veselo debelijo, drobni paradižnik pa že zori. Tako so ozdravili paradižnik tudi ostali, ki so upoštevali moj nasvet.”

Vsem paprikam in paradižnikom pa bo koristila tudi Epsomska sol, ker vsebuje veliko mineralov, ki delujejo bazično (žveplo in magnezij – žveplo razkužuje, brez magnezija pa paprike in paradižniki hitro storijo konec …)

Ostale vrtne prebivalce “obdelajte” po občutku, oziroma presoji, ali jim kaj manjka. Zlasti pred polno luno pred plesnijo zaščitite vse tiste, ki so občutljivi na plesen (buče, kumare, paradižnike) in tiste, ki so “švohceni” – ker se takih bolezen hitreje prime.

Če vas bo čas prehitel, in ne boste uspeli preprečiti bolezni, boste lahko, kot ga. Jožika, svoje paradižnike še vedno pozdravili s homeopatskim pripravkom Natrium sulphuricum C30, oziroma Carbo vegetabilis C30.

Srečno!

 

This entry was posted on junij 8, 2017, in Brez kategorije. 4 komentarji

Težke kovine, zastrupljena zemlja

V našem okolju je čedalje več težkih kovin. O tem ni nobenega dvoma. Vprašanje pa je, kaj lahko naredimo? Lahko se držimo za glavo, lahko zapremo oči, lahko ukrepamo. Jaz sem za slednje.

Industrija, umetna gnojila, pesticidi, odplake, so naše okolje v zadnjih desetletjih zastrupila s težkimi kovinami. Nesreče, kot je bila nedavna v vrhniškem Kemisu, stanje še poslabšajo. Težke kovine ne izginejo, akumulirajo se v tleh, od koder prehajajo v rastline, od tam pa v ljudi. Delno pronicajo skozi tla tudi v podtalnico. Tako vstopajo v prehranjevalno verigo in nas zastrupljajo. Posledic za naše zdravje in življenje se pogosto sploh ne zavedamo. Onesnaženje s težkimi kovinami ogroža kakovost zemlje, preživetje rastlin in zdravje ljudi.

Onesnaženje zemlje s težkimi kovinami ima poguben vpliv na življenje mikroorganizmov in biološko raznolikost v zemlji. Onesnaženje zemlje s težkimi kovinami predstavlja nevarnost za okolje in zdravje ljudi še posebej zaradi biomagnifikacije (t.j. kopičenje določenih strupenih snovi v tkivu; višje, ko je organizem v prehranski verigi, večja je v njem koncentracija strupov).

Nekateri od teh elementov so pomembni za žive organizme, drugi ne. Celo koncentracije pomembnih elementov, ki so višje od določenega nivoja, imajo pogubne posledice za zdravje, ker vplivajo na normalen metabolizem živih organizmov. Raziskave o onesnaženju s težkimi kovinami se osredotočajo na naslednje elemente: arzenik (As), kadmij (Cd), krom (Cr), živo srebro (Hg) in svinec (Pb), saj so le-ti toksične in za žive organizme ne nujne težke kovine, in na baker (Cu), nikelj (Ni) in cink (Zn), ki lahko, čeprav so pomembni za življenje organizmov, pri visokih koncentracijah povzročijo zdravstvene težave pri ljudeh ali fitotoksičnost.

Remediacija zemlje je zato nujna, a je težavna naloga, ker je bila zaradi doslej uporabljenih metod povezana z velikimi stroški. Uporaba biooglja in fitoremediacija (vezanje in odstranjevanje težkih kovin s pomočjo posejane ali posajene vegetacije) sta varni in relativno poceni okoljski tehniki, ki imata odličen potencial pri reševanju problematike onesnažene zemlje.

Na fotografiji: remediacija zemlje, obremenjene s težkimi kovinami (področje rudnika) julij 2010 – avgust 2011, s pomočjo biooglja in rastlinskega komposta.

Biooglje

Biooglje je porozen pretežno čisti ogljik, ki ga s pomočjo pirolize pridobimo iz organskih materialov. Biooglje ima značilno visoko sposobnost izmenjave kationov (CEC = cation exchange capacity) in je alkalno. Biooglje ima številne potencialne koristi za zemljo: poveča zemljino biološko aktivnost, zmanjša emisije toplogrednih plinov iz kmetijskih virov in poveča sekvestracijo ogljika v zemlji. Dodano biooglje spremeni kakovost zemlje in omogoči večji pridelek. Večkratne koristi, ki jih prinaša biooglje kot dodatek zemlji, so bile zbrane v knjigi Lehmanna in Josepha (2009), vendar je v njej malo podatkov o učinkih bioooglja na težke kovine v zemlji. Leta 2011 je bila objavljena raziskava o vlogi biooglja pri remediaciji onesnažene zemlje, s posebnim poudarkom na metaloidnem arzeniku (Beesley in ost., 2011). V zadnjih letih je bilo objavljenih še več raziskav o povezavah med bioogljem, težkimi kovinami v zemlji in vegetacijo na njej.

Mehanizem povezav med bioogljem in težkimi kovinami

Lastnosti, ki jih ima biooglje, so odvisne od več dejavnikov: vrste materiala, iz katerega pridelamo biooglje, velikosti delcev, temperature in pogojev, ki vladajo tekom pirolize. Biooglje vpliva na biorazpoložljivi del težkih kovin v zemlji in lahko zmanjša njihovo sposobnost pronicanja. Ena od lastnosti biooglja je, da ima veliko površino, zaradi česar ima veliko kapaciteto vezave težkih kovin. Površinska privlačnost težkih kovin na biooglje je bila že večkrat dokazana z uporabo elektronskega mikroskopa. Alkalnost biooglja je prav tako lahko odgovorna za manjšo razpoložljivost težkih kovin v zemlji, ki smo ji dodali biooglje. Vrednost pH biooglja narašča s temperaturo pri pirolizi. Biooglje lahko zmanjša tudi mobilnost težkih kovin, ker spremeni njihovo redoks stanje.

Raziskave o učinku biooglja na težke kovine v zemlji

Poglejmo nekaj raziskav o vplivu biooglja na zemljo, obremenjeno s težkimi kovinami:

  • Fellet in ost. (2011): biooglje so uporabili za remediacijo zemlje na področju rudnika, ki je bila obremenjena s številnimi težkimi kovinami. Dodano biooglje je zmanjšalo biorazpoložljivost kadmija (Cd), svinca (Pb) in cinka (Zn) in mobilnost kadmija (Cd), kroma (Cr) in svinca (Pb).
  • Park in ost. (2011): biooglje, pripravljeno iz zelenega odpada, je bilo učinkovito pri zmanjševanju vseh težkih kovin, ki so jih preučevali (Cd, Pb, Cu). Po dodanem bioglju se je povečala vezava težkih kovin na organske snovi. Prav tako se je zmanjšala prisotnost Cd in Pb v vodi v zemlji.
  • Uchimiya in ost. (2012a): bioglje, pripravljeno na 700 °C, je bilo bolj učinkovito pri vezavi težkih kovin. Ugotovila sta, da je Cu in Pb relativno lahko stabilizirati v zemlji, medtem ko je odziv Cd in Ni odvisen od vrste bioogjla, dodanega zemlji.
  • Beesley in Marmiroli (2011): ugotovljeno je bilo zadržanje arzenika (As), kadmija (Cd) in cinka (Zn) na površini biooglja. Avtorja sta dokazala, da je bila težka kovina vezana na površje biooglja in da ta proces ni bil takoj reverzibilen.
  • Namgay in ost. (2010): koncentracije Cd, As and Pb v mladih poganjkih koruze so se zmanjšale po dodajanju biooglja v zemljo.
  • Beesley in ost. (2013): ugotovili so zanimivo dejstvo, da se je količina arzenika (As) v vodi v zemlji povečala po dodajanju biooglja, a se je njegov prenos v rastline zmanjšal.
  • Karami in ost. (2011): dodali so biooglje v zemljo v rudnikih, obremenjeno s svincem (Pb) in bakrom (Cu). Ugotovili so, da je dodano biooglje zmanjšalo vsebnost svinca v vodi v zemlji na polovico. Ko so biooglju dodali še kompost iz zelenega rastlinskega odpada, so bile koncentracije svinca (Pb) v porah v zemlji 20-krat nižje kot v kontrolnem vzorcu.

Zaključek

S težkimi kovinami onesnažena zemlja bo po dodajanju biooglja varnejša za rastline, ki bodo zrastle v njej, in za ljudi in živali, ki bodo te rastline zaužili. Raziskave so glede tega jasne, vendar je možnosti za nadaljnje raziskave še zelo veliko. Kljub temu lahko zaključimo, da je uporaba biooglja tudi s stališča razstrupljanja zemlje pomemben dejavnik v ohranjanju in vračanju zdravja v okolje. Nadaljne raziskave potekajo v smeri kombiniranja uporabe biooglja in fitoremediacije. Tak način remediacije zemlje je najcenejši od vseh – fitoremediacija je v primerjavi s postopki odkopavanja in odvažanja zemlje veliko cenejša, stane le 5 % njihove cene. Biooglje, ki ga izberemo za razstrupljanje tal, mora biti varno, kar se tiče vsebnosti strupov (ekološko pridelano), pripravljeno na visoki temperaturi in rahlo alkalno. Biooglje, ki je že obogateno z mikroorganizmi, mikorizo, algami in glistino, bo ne le zmanjšalo možnosti, da bi težke kovine iz zemlje prešle v rastline, pač pa bo tudi pomembno pripomoglo k živosti zemlje in rasti rastlin, ki bodo zrastle na njej (primer takšnega izdelka je Biooglje kompleks blagovne znamke GroChar).

Poglejte še: Biooglje za 1000 let rodovitne prsti

Vir podatkov za članek: Use of phytoremediation and biochar to remediate heavy metal polluted soils: a review

* * *

Umetnost pospravljanja, Marie Kondo

Zadnjič sem na svojem FB zidu po trenutnem impulzu butnila tole: “Red je pol uspeha. Pospravila in počistila delovni prostor, in vse super steče. Zdaj samo rabim nekoga, ki me bo naslednjič spomnil na to. Pogumnega viteza, ki se ne bo bal, da bi mu zaradi te izjave kaj v glavo priletelo …”

. . . in v odgovor od Mojce Stariha dobila predlog, naj preberem knjigo Marie Kondo Umetnost pospravljanja.

Ker je baje čakalni čas v knjižnici na to knjigo 3 mesece, sem jo šla kupit. Ni draga, je pa revolucionarna.

Njeno vodilo je preprosto: dom naj bo prostor miru, reda, urejenosti. Tam naj bodo doma samo tiste stvari, ki jih res potrebujemo in tiste, ki jih imamo res radi, ki nam zato vedno, ko jih pogledamo, narišejo nasmešek na obrazu. Nobenih grdih vaz, ki smo jih dobili od starih tet in se jih iz vljudnosti ne moremo znebiti, nobenih zastarelih čipkastih sivkastih zaves, ki jih “za vsak primer” hranimo na dnu omare za perilo, nobenih papirjev, revij, dopisov, ki se jih bojimo znebiti, ker bodo morda čez 7 let prišli prav, nobenih ponesrečenih nakupov oblek in nakita, ko smo si kupile kaj takega, kar nam nikakor ne paše, pa nam jih je sedaj škoda vreči stran, čeprav jih nikoli ne oblečemo, nobenih od starejše sestre ali mame podedovanih bluz, ki nam ne pristojijo niti stilsko, niti barvno, nobenih zastarelih suknjičev in kril, ki so bila moderna pred 25 leti … Nič od tega. Samo stvari, ki nas razveseljujejo in takšne, ki jih resnično potrebujemo in tudi dejansko uporabljamo.

Dom po čistki, ki jo zapoveduje Marie Kondo, postane prostor, podoben svetišču gozdnega božanstva. Čist, urejen, svetal, poln svežega zraka in veselih stvari, ki se jih razveselimo vsaj toliko, kot one nas.

Knjigo sem prebrala na mah. Najprej zadnjih nekaj poglavij, ker so me najbolj pritegnila, potem pa od prve in še enkrat do zadnje strani. Priporočam.

In čistka, kdaj se začne, kako se konča? Bom povedala. Trenutno še prebavljam vse zajeto znanje. In najprej moram dokončati nekaj stvari za Gajin vrt. Medtem pa priporočilo vsem tistim, ki nikoli ne nehate pospravljati, pa je vedno znova vse razmetano, in vas dom, ko vstopite vanj, namesto z veseljem in mirom navda z mislijo, joj, koliko dela me čaka … preberite Umetnost pospravljanja. Polna je preprostih in logičnih nasvetov, z natančnim in izvedljivim načrtom, kako svoje življenje in prostor, v katerem ga živimo, spremenimo v lep, prijeten, čist in urejen.

Menda so stranski učinki te spremembe to, da brez težav izgubimo tistih nekaj trdovratnih kil, ki se nikakor nočejo posloviti, da zamenjamo službo, spremenimo, zaključimo ali začnemo nove odnose, skratka, da se počistijo stvari tudi drugje v življenju, ne le v veži, spalnici, kopalnici, kuhinji in dnevni sobi. Se že veselim :)

Rezultat iskanja slik za umetnost pospravljanja

Vir: Felix

This entry was posted on maj 20, 2017, in Brez kategorije. 2 komentarja

Homeopatija za sadovnjak

Med letanjem naokoli sem imela pol ure časa in sem se lotila zdravljenja sadovnjaka na parceli.
Toliko, da boste vedeli – za zdravljenje s homeopatijo je pol ure dovolj.

Zgoraj: mlada hruška, na katero so mravlje zanesle uši.
Pred tem je letos že dobila Thujo C30, zaradi črne listne pegavosti, danes še Staphisagrio C200 za uši in mravlje.
Pegavost je uspešno premagala, zdaj bo še uši in mravlje.

Hruška na zgornji fotografiji je soseda prejšnje, tudi mlado drevo, ki pa jo je napadla druge vrste nadloga.
Za oranžne pike, videti so kot listna pegavost, je že dobila Thujo C30.
Stanje je veliko boljše, a še ne povsem dobro, zato sem jo danes zalila s Thujo C200.
Če tudi to drevesa ne bo povsem pozdravilo, bom poskusila še z Rhus toxicodendron C30.

Tretja iz iste vrste mladih hrušk.
To je lani na vrhuncu poletja ožrla prepotentna koza. Do golega.
Brez listov za drevo ni življenja, ker ne more dihati.
Hitro sem jo zalila z Arnico (za poškodbe) in Siliceo (da bi se obrasla).
Lani je sramežljivo pognala nekaj skromnih lističev, letos je že dosti bolj odločna.
Od ostalih hruškic je sicer za dve tretjini manjša, a ima veliko veselja do življenja.
Ni dvoma, obstala bo :).

Zadnji je prišel na vrsto ponos in veliko veselje lastnika parcele – mladi oreh, z res velikimi orehi.
Žal so se letos v njegovih listih naselile pršice Eriophyes erinea ali Phytotus tristriatus.
Te pršice so zelo majhne, manj kot 0,1 mm.
Prehranjujejo se s tkivom listov, in povzročajo poškodbe.
Poškodovani so lahko tudi plodovi (kasneje v sezoni).
Na listih nastanejo značilne oblike, nekakšne otekline na zgornji strani listov, ki so sprva zelene, in vdolbine na spodnji strani, obarvane oranžno ali rumeno, kasneje pa rjavo.
To, da so, običajno ni smrtno nevarno za drevo.
Menda gre bolj za estetski kot pa za zdravstveni problem, a drevesu fino zaradi njih seveda tudi ni.
Zato se jih je smiselno znebiti.
Vendar ne s kemikalijami, ker le-te najprej pobijejo vse naravne sovražnike pršic, šele potem morda tudi kakšno pršico.
Z njimi drevesu delamo medvedjo uslugo.
Pršica, ki napada orehe, je pajkovec in torej sorodnik pajkov in klopov, ne pa uši.
Zato sem pomislila, da bom, če ne bo dovolj Silicea C200, poskusila še s katerim od pripravkov za pajkovce.

Gajin vrt, Bojca Januš

This entry was posted on maj 17, 2017, in Brez kategorije. 2 komentarja

Danes popoldan: Jožefova Stražiška tržnica in predavanje

Vabljeni danes na Jožefovo Stražiško tržnico v Stražišče pri Kranju! (zemljevid)

Od 17. do 19. ure bo na stojnici Gajinega vrta na voljo biooglje in komposti, homeopatija za rastline, Epsomska sol, Ho-Mi, kuhalnik Biočar …

Ob 19. uri pa se začne predavanje z naslovom Kako pridelamo več na naraven način.

Če le utegnete, pridite! Bomo še kakšno rekli :)

Prikazan je element Plakat_trznica_12.5.17.png

 

A vas kaj daje Luna?

Vir: By DickClarkMises – Own work, CC0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=19039555

Včeraj, 10. maja 2017, tik pred polnočjo (ob 23.42) je bila Luna spet polna. Davišnja polna luna je bila menda ena od najbolj močnih pomladnih lun. A vas je kaj dajala, vas še kaj daje?

Mene z leti čedalje bolj. Zanimivo. Za druge tudi – ker sem se občasno spremenila v volkodlaka. Ob tej zadnji pa ne, bila sem polna energije, dobra volja je kar prekipevala. Upam, da bo takšno pozitivno volkodlakarstvo pravilo tudi v prihodnje.

Ko sem zadnjič predavala v Šentlovrencu na Dolenjskem, smo se ženske po predavanju še malo družile; prijazna gostiteljica dogodka Mateja Oven nas je pogostila in napojila, sprostile smo se in beseda je stekla. Za posebne priložnosti občasno nosim obesek, mavrični lunin kamen, ki lovi svetlobo. Takrat se zdi kot majhna Aladinova svetilka. Meni je všeč, čeprav me je ob luninih menah začelo skrbeti, da potencira vpliv lune. Kakorkoli, eni od udeleženk je bil zelo všeč, in hitro smo bile na skupni temi – ali tudi nje daje luna?

Zanimivo, vse ženske smo se strinjale, da polno luno z leti čutimo čedalje močneje. Bolj vpliva na nas, močneje nas “nosi”. Vse, brez izjeme. Povedale so, da tudi moške daje – tast ene od udeleženk, gospod, ki leze že proti koncu devetega desetletja, se na luno zelo odziva – ko je luna polna, je precej bolj nestrpen, nemiren, nespečen, kot sicer. Ko mine, mine tudi njega.

Opogumljena s potrditvami sem se odločila, da bom o tej temi napisala članek, in se lotila raziskovanja. Pa naletela na neprebojen zid – vsi članki govorijo samo o tem, da so v srednjem veku vedeli povedati, da luna povsem normalne ljudi spremeni v lunatike (norce), zganjali so vraževerje in povezovali magična in mitska bitja, volkodlake in čarovnice s polno luno, da pa je po mnenju sodobnih znanstvenikov vse skupaj samo en velik lari fari. Zadevo so preverili tudi znanstveno, prešteli in statistično obdelali nezgode, ponesrečene operacije in druge tragedije ob polni luni v primerjavi z ostalimi dnevi in ugotovili, da korelacije med temi dogodki NI. Torej je vse skupaj samo plod pretirane domišljije in morda tudi premočnih pričakovanj (nekakšen placebo efekt – če nekaj močno pričakuješ, ker si prepričan, da obstaja, se bo tudi v resnici zgodilo).

Hm. Dejstvo je, da sem ob polnih lunah doslej nekajkrat postala volkodlačje volje, in da so to moji bližnji tudi opazili in žal, občutili. Zadnja polna luna je bila do mene prijazna, a vseeno močno vplivna. Na srečo vseh tokrat v drugo smer kot poprej.

Znanstveniki gor ali dol. Mene polna Luna odnese kot ladjo pod nebo.

P.S. Vidite obraz na Luni? Jaz sem ga kot otrok, potem pa zelo dolgo ne; dokler nisem začela ustvarjati, pisati in ugotavljati, kaj v življenju res rada počnem. Zdaj ga vidim, spet.

Invazija polžev na vrtu – ko razumemo ozadje, je rešitev logična

Margarete Langerhorst, ki ji lahko prisluhnete v zgornjem videu, z možem že več desetletij prideluje zelenjavo na svojem permakulturnem posestvu. V posnetku pripoveduje, kako se je na posestvu po nekaj letih nenadoma pojavila invazija polžev, kako je dojela, kaj je bil pravi vzrok za to, in kako se je poplave polžev rešila, ne da bi enega samega pokončala. Trajno in uspešno – pri njih že od leta 1989 nimajo več težav s polži.

Prejšnji lastniki so tam pridelovali žita, ona dva pa sta želela pridelovati zelenjavo. Za zelenjavo mora biti zemlja bolj rahla, predvsem pa zelenjava potrebuje in zato tudi vsebuje več mineralov kot žita (če vam primanjkuje mineralov, ker imate osteoporozo, obrabo hrustanca, protin, artritis, slabe zobe, nohte, lase – jejte več zelenjave, ne več žit). Zemlja se je torej morala spremeniti, ker je bila kultura, ki je rasta na njej prej, drugačna.

S spremembo vegetacije se je torej povečala potreba po mineralih v zemlji. Polži so bili logična posledica – namnožili so se, da so lahko s pomočjo svojega mukusa in s trupelci, ki so propadala v tleh, zelenjavnim vrtovom zagotovili dovolj mineralov in tako v zemljo vrnili ravnovesje.

Primanjkljaj narava uravna z ekscesom, eksces s primanjkljajem. Fantastična metoda, ki je vedno uspešna. Cilj je ravnovesje. Daje tudi vam ta misel občutek miru in varnosti? Vse je prav v tem svetu, in vse ima svoj smisel …

Polži imajo svoj smisel. Invazije polžev se znebimo tako, da odstranimo njen smisel. Tako zmanjšamo njihovo število, zato nam ne delajo več škode. Ekstremi so vedno pokazatelj, da je nekaj narobe; ko se stanje uravna, ni več potrebe po ekstremu. Polži seveda še vedno bodo prisotni, in prav je tako, saj so nujno potreben člen v eko sistemu; med drugim so izjemno pomembni v procesu kompostiranja snovi.

Kaj sta storila zakonca Langerhorst: 

Ugotovila sta, da je bilo tam, kjer je bilo v tleh premalo humusa, premalo mineralnih snovi, zato so se tam v večjih količinah pojavili polži. Ko jima je to postalo jasno, sta vedela, da morata ustvariti čim več humusa, in invazije polžev bo konec. Zelo veliko sta kompostirala in dodajala zastirko. Težave s polži so nato izginile in se niso nikoli več vrnile – že vse od leta 1989 težav ni več. Na svojem posestvu sta pazila tudi na dobro drenažo, da voda ni zastajala, ker imajo polži radi vlažna področja. Predebela zastirka povzroči vlago in plesen, zato sta bila pozorna tudi na to.

Kaj je pomembno?

Kot vselej, je pomembno odkriti pravi vzrok za pojav. Nič ne nastane samo od sebe, vse ima svoj logičen vzrok. Če bi radi spremenili pojav (posledico, simptom), moramo odkriti in odpraviti vzrok. Dojeti moramo, kaj je v ozadju in se nato potruditi vzpostaviti ravnovesje; ko je sistem (vrt) uravnovešen, tudi ekstremnih pojavov (poplave polžev) ni več. Do takrat pa, da ne boste ostali brez zelenjave, uporabljajte homeopatijo (Helix tosta D6 za zaščito zelenjave pred polži in homeopatske pripravke za dodajanje mineralov), ročno jih pobirajte, naredite rastlinam ohlapne venčke iz ovčje volne . . . in se potrdite, da bo vaša zemlja čim bolje nahranjena (tudi z bioogljem).

Cilj je, da odvzamete polžem delo, ki jim ga je naložila narava (mineralizacija zemlje) in sami postanete njena podaljšana roka tako, da zemlji dodate minerale s kompostom. Saj veste, kje je največ mineralov? V zelenjavi za človeka, v rastlinskem kompostu za vrt. In prosim, niti pomislite ne na umetne mineralne dodatke. To je tako, kot če bi hoteli minerale in vitamine namesto z zdravim kmečkim jabolkom dobiti z zelenim sladkornim sirupom z jabolčno aromo.

P.S. Upam, da ste sami opazili še eno dejstvo: nobenega smisla nima polžev pobijati s kemikalijami. Pobili bi koristne delavce, ki skrbijo za zdrav vrt, primanjkljaja v zemlji pa ne bi odpravili. Le-ta bi se zagotovo pokazal v novih težavah, najmanj kar je, pa v manjšem in klavrnem pridelku.

Gajin vrt, Bojca Januš