Samozadostnost za sodobne čase

Samozadostnost postaja zaradi pandemije še pomembnejša. V izrednih razmerah je vrag pojedel šalo. Kaj bi jedli, če bi se meje zaprle za dlje časa, kot so se? Ob tem, da doma (v Sloveniji) zelenjave pridelamo za zgolj 39 odstotkov, sadja za 48 odstotkov in krompirja za 48 odstotkov potreb. Mesojedci so na boljšem, doma pridelamo 81 odstotkov vsega mesa, ki ga pojemo (podatki so za lansko leto).

Izgovori, da se ne da, so res zgolj izgovori. Kjer je volja, je pot. Če se nam ne da, bomo našli izgovor. Če se nam da, pa način za dosego cilja.

Lahko bi se zgledovali po tistih, ki niso iskali izgovorov, ampak rešitve. Na primer po staroselcih, ki so vse do prihoda Špancev v 16. stoletju živeli v Amazoniji. Ne govorim o nabiralcih in lovcih, pač pa o cilizaciji, ki je štela cca 6 milijonov ljudi. V pragozdu (v katerega, mimogrede, sodobni Brazilci ne bi pomolili niti nosu, ker je takšen, kot je, prenevaren), so na zelo uborni osnovi ustvarili cvetočo civilizacijo. Trajala je cca 3000 let, končala se je s prihodom španskih konkvistadorjev, ki so prinesli bolezni. Opazite vzporednico z današnjimi časi?

Vir: https://amazoniareal.com.br/artista-faz-instalacao-com-terra-preta-de-indio-no-paiol-da-cultura-do-inpa/

Najprej nekaj dejstev: leta 1541 je Francisco de Orellana, španski konkvistador, na svoji misiji iskanja cimeta in zlata, naletel na bogato razvito civilizacijo. Tam, kjer je nihče niti v sanjah ne bi pričakoval: v nedrju Amazonskega porečja. Ni mogel verjeti svojim očem: z reke, po kateri so potovali Španci, se jim je odpiral pogled na vasi in mesta, obdana z obzidjem, ki so se ob obali reke nizala tesno ena za drugo. Naselbine so bile povezane z ravnimi cestami, kot z ravnilom narisanimi skozi pragozd. V njih je živela množica ljudi.

Civilizacija sredi pragozda? Na prvi pogled zgolj pravljica (in tako so si mislili tudi tisti, ki jim je de Orellana ob vrnitvi povedal o svojih opažanjih). Kako bi lahko v Amazonskem pragozdu, kjer je zemlja uborna, pusta, svetlo rumena in skoraj nerodovitna, obstajala civilizacija, ko pa je za nastanek in obstoj civilizacije nujno potrebna stalna naselitev in napreden kmetijski sistem? Ki pridela kaj drugega kot zgolj  jagodičevje in vsake toliko ulovi kakšnega divjega pujsa. Za vzdrževanje velikega števila stalno naseljenih ljudi je nujno pridelati žitarice. Kar je možno edino z intenzivnim kmetijstvom.

Konec zgodbe je žalosten … de Orellana je leta 1546 zbral denar in še enkrat odšel na pot, a je, še preden je dosegel svoj cilj, na reki umrl. Šele slabo stoletje kasneje so drugi šli po njegovih sledeh. O cvetoči civilizaciji ni bilo več ne duha ne sluha. Najverjetneje so jo uničili virusi in bakterije, ki so jih s sabo prinesli prvi španski obiskovalci.

Danes vemo, da je civilizacija v Amazoniji resnica, ne pravljica. Francisco ne Orellana ni imel prividov, ni bil blazen.

Vir_ https://www.c-spot.com/atlas/chocolate-sources/amazonia/

Terro preto, noro rodovitno črno prst, ki se reproducira in je ni treba gnojiti, je ustvaril človek. Posnetki iz zraka danes odkrivajo zanimive geometrijske like v pragozdu, robove nekdanjih naselbin in obsežnih področij z dvignjenimi gredami.

Zakaj je običajna zemlja v Amazoniji nerodovitna?
Pragozdna zemlja je sestavljena pretežno iz železovega in aluminijevega oksida. Zemlja s takšno sestavo ni sposobna privlačiti in zadržati hranilnih snovi, zato se v pragozdu vse dogaja nad tlemi: organske snovi razpadejo na tleh in iz njih se oskrbujejo tam živeči organizmi. Vse se torej dogaja nad tlemi. Žitarice tako ne morejo uspevati, zato v prvobitnem pragozdu obstoj civilizacije ni mogoč.

Kako torej je lahko živela civilizacija, ki je štela 6 milijonov ljudi, v Amazonskem pragozdu?
Tako, da so ustvarili zemljo, bistveno drugačno od na pol mrtve rumene pragozdne osnove. Imenuje se Terra preta de Indio (port. indijanska črna zemlja). Tudi sedaj, še vedno, po nekaj tisočletjih, terra preta obstaja v amazonskem pragozdu. Ocenjujejo, da so tedanji ljudje cca 10 % površine spremenili v terro preto. In ta zemlja je ne samo rodovitna, tako noro živa je, da se vsako leto odebeli za 1 cm … Večna zemlja, večno rodovitna, ki je ni treba več gnojiti, lahko samo vsako leto pridelamo na njej hrano. Po raziskavah do 25 kg na m2.

Amazonijo požigajo, mar ne?
Ja, jo. Vendar tega nekdanja civilizacija ni delala. S požigalništvom danes spremenijo kos pragozda v njivo, na kateri nato leto ali dve gojijo pridelke; v kratkem času se zemlja iztroši, sledi erozija, in njivo je treba preseliti drugam. To ni prava pot. Pragozdno zemljo so sodobni znanstveniki poskusili predelati v rodovitno tudi s pomočjo sodobnih umetnih gnojil – neuspešno.

Terro preto se trudijo poustvariti, rezultati so že tukaj.

Samo še tole: Kakšna je razlika med današnjim in amazonskim intenzivnim kmetijstvom?
Enaka sta v cilju: pridelati dovolj hrane za veliko število ljudi. Različna pa v načinu. Sodobno kmetijstvo uničuje zemljo, amazonsko jo je izdelovalo. In zato je bilo amazonsko intenzivno kmetijstvo uspešno, sodobno intenzivno kmetijstvo pa je drago in škodljivo, saj zemljo in tudi okolje na sploh uničuje z umetnimi gnojili in strupi.

Tale blog postaja predolg … vsega tokrat ne bom mogla povedati, zato bom o tem še pisala. Vesela bom pripomb, vprašanj, debate. Vsak komentar je dobrodošel.

 

 

 

 

3 thoughts on “Samozadostnost za sodobne čase

  1. Komaj cakam nadaljevanje :) čeprav vem v katero smer gre..
    Ko takole razmišljam o prihodnosti svojih otrok, si želim, da bi vsi skupaj imeli dovolj znanja, zanosa in poguma, da bi se vrnili k naravi in jo nehali uničevati.. Hvala za ta zapis in ozavescanje :)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.