Krokarji in menopavza (ali: vse je stvar percepcije)

O novi knjigi ne razmišljam več, dogovor je že skoraj sklenjen. Sestavljati se je začela skoraj takoj po izidu zdaj že stare, leta 2013 izdane knjige Permakulturni vrt. Zdaj jo (jih) končno lahko resno, z obvezo, pišem. Danes sem se lotila uvodnika k prvi.

Nedeljsko dopoldne sem zato z laptopom prebila v postelji. Ob dveh psih in mačkih in ob pogledu na zelenje skozi vsako okno hiše, je edini način, da me ne potegne stran od pisanja ta, da se zabubim v posteljo.

Konec dopoldneva sem šla v pisarno pregledat maile in se spomnila na blog – kdaj sem nazadnje pisala na blogu? Uf …

Toliko se bom usedla, da dokončam zadnjič začeto objavo o menopavzi in krokarjih. Povezava med tema dvema pojavoma je očitna: oba sta stvar percepcije.

Menopavza: pojav ob koncu rodnega obdobja, ki ga spremljajo valunge, spremembe razpoloženja, nespečnost itd. Zadeva je zoprna, če jo dojemamo kot konec nečesa (konec rodnega obdobja, znak staranja). Če pa vemo, da smo samice homo sapiensa izjema v tem, da živimo še dolgo po koncu rodnega obdobja (to po-obdobje je pogosto enako dolgo kot rodno obdobje), se lahko vprašamo, zakaj je tako? Odgovor ni povsem znan; ena od teorij govori o tem, da ženske odložimo svojo rodnost zato, da lahko pomagamo naslednji generaciji, ko ta vstopi v rodno obdobje. Ker “It takes a village to raise a child”- človeški otroci (mladički) so izjema med mladički v tem, da so dolgo časa nebogljeni. Žirafice in podobni se postavijo na noge zelo kmalu po skotitvi, in že kakšno uro kasneje sami tekajo naokoli. Človeški mladički pač ne, in ves čas nebogljenosti, ki traja kar nekaj let, bi lahko postali lahek plen. Da ne, poskrbijo njihove mame in mame njihovih mam. Povsem drugačen vidik, ni res? Menopavza torej ni konec, trkanje pogube, starosti in slovesa na vrata, pač pa odlaganje ne več nujno potrebnega in daritev lastne rodnosti v dobro naših potomcev. Takole je nespečnost in vročinske oblive precej lažje prenašati.

Krokarji: zadnjič sem se med delom na vrtu odločila, da bodo v enem od poglavij nove knjige nastopili krokarji. Zato, ker so velikokrat narobe razumljeni in zato, ker gnezdijo v gozdu na severni strani hiše. Vsak večer, skoraj natanko ob osmih zvečer, priletijo z vzhoda, potem pa nad hišo naredijo 90° ovinek proti severu in zletijo čez hišo. Jeseni dva (mislim, da sta par), spomladi in poleti pa cela jata krokarskih mulcev. So simbol tega, kar se mi zdi, da je dobro večkrat omeniti: lepote narave in časa, ki si ga preprosto moramo vzeti za to, da jo opazimo in občudujemo. Zlovešči sloves, ki ga imajo, so jim pripeli ljudje v srednjem veku, ko je bilo zaradi kuge povsod veliko trupel. Krokarji so mrhovinarji. Naredili so to, kar pač po svoji naravi počnejo: pospravljali so mrhovino. Ljudem so se zdeli znanilci smrti (kaj pa, če bi namesto tega raje pospravili za sabo, a?) in so jih začeli preganjati. V resnici so krokarji izjemno bistre živali. Par ostane skupaj vse življenje. Jate, ki jih opazimo, so običajno združbe mladih krokarjev, ki se preganjajo in počnejo neumnosti; ko se zresnijo, si izberejo partnerja in ostanejo z njim. Inteligentne živali prepoznamo po igrivosti in krokarji so prvaki v zabavnih igrah. Kako vem? Ker sem pred leti enega od njih vzela v avto, po tem, ko sem ga rahlo okvavljenega našla v snegu ob cesti. Verjetno ga je zbil voznik pred mano. Obsedel je na zadnjem sedežu in počakal do doma. Na ovinkih se je malo zagugal in me bistro gledal. Brez vsake panike. Ko si je opomogel, se pogrel, in ko sem se prepričala, da z njim ni nič hujšega, sem ga spustila, da je odletel. Ostal je spomin na mogočno ptico, bleščečo svilo letalnih peres, raven, močan, pološčen črn kljun in izjemne opazujoče in razumevajoče oči.

Kot rečeno, vse je stvar percepcije.

 

This entry was posted on 6 septembra, 2020, in Brez kategorije. Bookmark the permalink. Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.