Arhivi

Jagode in pozeba = črnooke jagode

Mirjam z Goričkega mi je poslala nekaj fotografij in vprašanje, zakaj sredine cvetov njenih jagod v sadovnjaku, ki jih je za celo pobočje, vsako leto postanejo najprej oranžne, nato počrnijo, in nikoli ne rodijo plodov. Tako je vsako leto, še posebej pa odkar je sadovnjak skrbno očiščen podrasti (predvsem trnja je bilo veliko). Zanimiv podatek – prav trnje je ščitilo jagode pred poškodbami! Poglejmo, zakaj.

Pojav, ki muči Mirjam in je lepo viden na spodnji sliki, imenujemo črne oči pri jagodah, in je najbolj prepoznavna oblika poškodb zaradi mraza pri jagodah. Cvetove poškoduje pomladanska pozeba. Poškodovani cvetovi ostanejo jalovi, in ne morejo nastaviti plodov.

Strawberry black eye. Credit: RHS/Tim Sandall.

Značilno je tole: osrednji, reproduktivni del cveta pozeba poškoduje tako močno, da odmre, zato počrni, medtem ko ostanejo cvetni lističi beli. Cvetovi, pri katerih sredica ostane rumena, bodo nastavili plodove. Tisti, ki imajo osrednji del črn, pa ne.

Jagode so relativno odporne na pozebo, dokler so še v popkih. Za pozebo so najbolj občutljivi cvetovi, ki so tik pred tem, da se bodo odprli, in odprti cvetovi.

Obseg škode je odvisen od tega, kako močna je bila pozeba, koliko časa je trajala, pa tudi od lege cvetov. Cvetovi, ki jih pred hladom ščiti listje ali višje rastline, so manj na udaru.

Kaj lahko naredimo?

  • jagod ne sadimo v mrzlih žepih in na izpostavljenih področjih.
  • jagode ob napovedi pozebe zaščitimo s kopreno, listjem, časopisnim papirjem. Čez dan zaščito odstranimo, da lahko žuželke, ki oplodijo jagode, pridejo do njih.
  • uporabimo homeopatske pripravke za preprečevanje škode ob pozebi.

Naravno in neškodljivo proti škodljivcem: Pušpanova vešča

Že od jutra pišem nov članek za Moj mali svet, o 4 homeopatskih pripravkih za prvo pomoč pri presajanju (Arnica, Calendula, Carbo vegetabilis in Silicea), za dodatek pa še pojasnilo, zakaj v homeopatiji uporabljamo latinska imena pripravkov (ne zato, da bi se delali pametne, ampak ker je tako mednarodno sprejeto pravilo :). Vmes sem zelo prijetno poklepetala z gospo, ki ima 5 otrok in 3 konje, pa ji potem za vrt zmanjka časa, bi ga pa tako rada imela urejenega, zato jo je zanimala permakultura, zastirka, homeopatija, biooglje … Potem pa zmanjka časa za članek . . . in bo spet huda urednica Marjetka Hrovatin (upam, da bo videla tole objavo in mi bo opravičila zamudo).

In potem se pojavi še en kradljivec časa, debata o pušpanovi vešči, ki je čisto lepa živalca, samo njenih gosenic pa nihče ne bi rad gostil na svojem pušpanovem grmičku . . . Rešimo se jih lahko z naravnim in neškodljivim homeopatskim pripravkom Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis), objedeno rastlino pa spodbudimo, da si opomore in se obraste s pomočjo Silicee C200 (zalijemo 1 x), da se poškodbe hitreje pozdravijo, pa grmiček zalijemo z Arnico C200.

Sem morala povedat. Zdaj pa spet pisat . . .

Na fotografiji: grmiček pušpana, na katerem se gostijo gosenice pušpanove vešče.
Vir: By ABesheva – Lastno delo, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=50925453

 

 

Prebudi me, sonce

Sijaj, sijaj, sončece :) No, lahko tudi malo manj . . . narava spet prehiteva; ljudje na srečo še nismo pozabili lanskega leta, ko je konec aprila spet pomigala zima in usekala po cvetočih drevesih in razvejanih paradižnikih, pa vse pomorila . . . Upajmo, da letos ne bo tako.

Male žametnice

Dve zadevi bi rada povedala, ki sem se ju naučila: prvič, narava ima svoj red in svoj ritem, in pri tem ne zaleže nobeno pogajanje ali izsiljevanje. To opazimo tudi skozi to, kako hitro dohitijo bolj zgodaj posejane sadike tiste, ki jih posadimo kasneje … če ne prej, jih bodo dohitele na vrtu, ko bodo enake velike, lahko pa da bodo tiste, posejane kasneje, še močnejše. Zanimivo. Zato se mi zdi bolj smiselno sejati kolikor mogoče pozno, kot pa kolikor mogoče zgodaj.

Mladi tomatilčki, zreli za pikiranje. Tudi tisti za nagrajence :)

In druga stvar: sončece je  odlična budilka za prebujanje semen, ki jih posejemo v lončke in pladnje, in iz njih naredimo domače sadike. Pladnje tako najprej napolnim s kompostom za sadike, potem jih zalijem in postavim na sonce, da jih dodobra pregreje. Šele nato gre vanje seme, pa vse skupaj še malo na sonce. Zvečer pa pod streho. Dokler so noči mrzle, v sobo, ko bodo toplejše, pa pod napušč.

Ogrevanje na ograji balkona. Na listkih so zapisana imena sadik in datum sejanja.
Letos bo paradižnika 12 različnih sort, od tega 3 balkonske vrste.
Če si ne bom skrbno zapisovala, kdaj in kje je kdo, bo zmešnjava kmalu popolna.



Pravilen odgovor je: Tomatilo

Najprej se vam moram opravičiti. Boben za žrebanje je zaribal (v prevodu: zmanjkalo je časa). Verjamem (beri: močno upam), da niste zamerili, ker je za sajenje tomatilov še čisto dovolj časa in pred sredo maja tako ali tako ne smejo ven.

Ker pa slaba vest deluje, sem se odločila, da žrebanja sploh ne bo; sadike boste dobili vsi, ki ste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje.

Nagrajenci ste torej: Saša, Blanka, Zehra, Helena, Patricija, Slovon, Ajda, Irena, Damijana, Mirjam, Valentina, Ni Na, Marjana, Zana. Upam, da nisem koga spregledala!

Vaši odgovori so bili zelo zanimivi. Sonja mi je napisala takole: Včeraj smo z otroci to našli na Ljubljanskem gradu! En fantek je rekel da je to od pajkov. Ena punčka je rekla da je to od lampinjončkov. Nekdo pa je rekel da je to enostavno stara gaza. Jaz pa mislim da je kakšen ostanek šiške.

Mislila sem (kar je živ dokaz, da “misliti” še ne pomeni tudi “vedeti”), da vprašanje sploh ne bo težko. Mogoče zato, ker sem o tomatilih pisala na blogu in v člankih za revije, potem pa napačno sklepala, da zdaj že vsi v Sloveniji vemo, za kaj gre.

Pravilen odgovor je torej tomatilo. Physalis ali fizalis je ime za družino, kamor spada več različnih sorodnikov. Poglejmo na hitro razlike med bližnjimi sorodniki v družini Physalis, kamor spada tudi tomatilo (ali tomatil), z drugim imenom tudi mehiški paradižnik.

File:Physalis(Schneckenfrass).jpgOranžni lampijončki, ki so v 70-ih in 80-ih letih krasili vaze po kuhinjah in dnevnih sobah, so Navadno volčje jabolko ali Physalis alkekengii. Njihov namen je predvsem okrasni, čeprav so drobni plodovi, ki zrastejo v oranžnih lampijončkih užitni, celo zdravilni (a pozor – le povsem zreli, sicer povzročajo prebavne motnje!). Okus plodov ni pretirano prijeten, plodovi so zelo drobni, živa oranžna barva lampijončkov pa verjetno marsikoga odvrne od uživanja plodov.

Perujsko volčje jabolko ali Andska jagoda (Physalis peruviana) je drugi član družine Physalis. Temu članu velikokrat rečemo kar “fizalis” – zaradi česar je zmeda še večja. Ima užitne, zelo okusne plodove rumene ali oranžne barve velikosti češnje. Košarice so rjavkaste. Okus plodov spominja na mešanico melone, ananasa in breskve. Jemo lahko surove, naredimo marmelado ali jih posušimo – potem so videti kot velike, zlato obarvane rozine.

In še tretji – tomatilo. Poznamo dve vrsti: Physalis Philadelphica, ta ima močno zelene plodove, ki zrastejo v zeleni košarici; Physalis ixocarpa pa ima vijoličaste plodove, košarica je zelena, lahko tudi nekoliko pisana (vijoličasto-zelena). Slednji ima manjše plodove in nekoliko bolj sladek okus.

Za vse tri velja, da so zelo zdravi, bolezni in škodljivci jih pri nas ne napadajo. Tudi krompirjeva oziroma paradižnikova plesen se nanje ne naselita. Fizalisi sodijo v skupino razhudnikov, a so paradižniku le daljni sorodniki. Morda zato niso občutljivi (vsaj zaenkrat še ne) na plesen, ki pomori ogromno naših paradižnikov.

Povsem res je, kot je napisala gospa Helena: “Tomatilosi… Ko jih prvič poskusiš, ti morda niso všeč, potem pa …jih zmanjka! Ker jih veselo deliš…”

Sadike bodo na voljo okoli 15. maja. O logistiki se bomo še pomenili. Če se bo le dalo tako organizirati, bo prevzem oseben, sicer vam jih bo pripeljal City Express ali poštar.

P.S. Zakaj mi je tako kronično manjkalo časa, bom napisala v naslednji objavi . . . da ne bo ta predolga.

 

 

Opravila za marec

Na nedeljskem sprehodu sva z Luci iskali rožice za njen herbarij – v gozdu in na travnikih na vrhu planote je še vse spalo, ko pa sva prišli na parcelo s prisojnimi terasami, sva našli več vrst cvetočih rožic – kronice in zvončke, trobentice, žafran, lapuh, perzijski jetičnik . . . Tudi danes zunaj sije sonce, zemlja se ogreva; počasi se bomo lahko spravili ven. Počasi in premišljeno, ne zdaj v enem vikendu na vrat na nos preriti celega vrta! Za delo bo še vse leto dovolj časa (mimogrede, če imate krtine, poberite zemljico z njih, ni je boljše vrtne zemljice).

Danes ob 17. uri se začne prvo predavanje letošnjega tečaja Permakuturni vrt v BC Naklo. Za tečajnike sem pripravila materiale in se spomnila, da bi kakšna od informacij lahko še komu prišla prav … No, tukaj jih je nekaj z današnjega predavanja.

vinjeta

WP_20150416_004KAJ VSE LAHKO POČNEMO MARCA

Posejemo lahko prvih nekaj gred.

Če bomo sadili drevesa in grmovnice, je marca za to skrajni čas. Posadimo jagode in poskrbimo za vrtnice.

Zelenjava

  • posadimo čebulček in česen.
  • nakalimo krompir, če ga bomo sadili (lahko poskusimo s sajenjem pod slamo).
  • zunaj sejemo na področja, ki se zlahka ogrejejo (sončne pasti, prisojna pobočja) in imajo lahko zemljo. Posejemo bob, korenje, peteršilj, pastinak, čebulo, solato (berivno in rezivko), redkvice, grah (lahko tudi v žlebove, od koder mlade sadike graha kasneje skupaj z zemljo prestavimo ob že napeljana plezala), špinačo, poletno zelje, por, listnati ohrovt, ko bo še malo topleje, pa še kolerabo, repo in cvetačo. Spremljajte vremensko napoved. Uporabljajte kopreno, tunele, premične rastlinjake – okvirje s plastičnimi ali steklenimi okni. Mraz je sedaj za rastline še zelo nevaren.
  • v ogrevanih rastlinjakih, kasneje pa tudi v zabojčkih in lončkih, postavljenih pod napušči (če so le-ti v zavetju, na toplejši strani stavbe, kjer bo dovolj toplo) in v hladnih in zelo svetlih prostdorih, sejemo paprike, paradižnike, kumare, jajčevce, zeleno, solato (zeleno in glavnato), pa tudi kapusnice.
  • za vzgojo in presajanje sejančkov in sadik nabavimo 4 homeopatske pripravke, s katerimi odpravimo praktično vse težave: Arnico C200, Calendulo C30, Carbo vegetabilis C30 in Siliceo C200.

Obrezujemo

Sadno drevje in jagodičevje

Za celjenje poškodb, ki jih povzročimo ob obrezovanju in presajanju, uporabimo Arnico C200 in Calendulo C30.

Preprečevanje težav

Proti polžem uporabimo Helix tosta – poškropimo ves vrt in tako zaščitimo sejančke. Z mrežo zaščitimo mlade sejančke pred pticami. Pazimo, da se na vrtu ne bi razvila plesen, da ga ne bi okupirale mravlje, uši ipd. – uporabimo homeopatske pripravke (glej članek Homeopatski pripravki za pomlad)

cc932-no2bdig2bplantingOstalo 

  • Zrahljamo zastirko in čez dan odgrnemo zemljo, da lahko sonce pride do nje; populimo plevele in jih položimo na tla, da jih zastrejo in se vrnejo vanje.
  • Pripravimo grede. Poskusimo kakšnega od novih načinov oblikovanja vrta – pri vseh permakultunih načinih velja tole: po zemlji nikoli ne hodimo.
  • Dodamo kompost, kompostiran gnoj, biooglje, zeolit – vendar vse na osnovi tega, kako smo z vrtom delali doslej (mi ali naši predhodniki) in odvisno od tega, v kakšnem stanju je – glede hranil, glede strukture, glede kislosti oziroma bazičnosti . . . Dodajanje na pamet ni smiselna, ampak škodljiva praksa.
  • Drevesa, za katera vemo, da so bila lani bolna ali napadena (kodravost listov breskev, jablane z jabolčnim zavijačem) zalijemo s homeopatskimi pripravki proti boleznim in škodljivcem (za obe težavi, jabolčnega zavijača, katerega gosenice se čez zimo skrijejo v rastlinskem odpadu in pod lubjem ter kodravost listov zgodaj spomladi, ko je še hladno, uporabimo Thujo). Več preberite v Priročniku Homeopatija za rastline – najdete ga na spletni strani Gajin vrt.
  • Pripravimo opore, ki jih bomo kmalu potrebovali, naredimo nove (okvire, žičnice, prekle).
  • Z zemljo delamo samo, če je dovolj suha; delo s preveč mokro zemljo ji bo uničilo strukturo in namesto uspeha bomo imeli na vrtu polom. Vrt pred hišo, ki je v naselju, ali prisojno ležeče terase, so veliko bolj tople in zato za sejanje in delo hitreje pripravljene, kot kje drugje.

vinjeta

Takšen je okvir, iz delčka današnjega triurnega tečaja, prvega od štirih v marcu na temo Permakulturnega vrta. Vsak vrt je drugačen, zato so lahko splošna navodila res samo okvirna. Bistveno se mi zdi, kaj delamo z zemljo, ker je ta osnova za vse, kar nato zraste, ali pač tudi ne, na njej.

Če bi vas zamikalo priti na tečaj, mislim, da še ni prepozno – z veseljem vam bodo več o tem pojasnili v BC Naklo.

 

Pomlad prihaja: homeopatija, knjige in predavanja

Sestavljam knjižico, nadgradnjo priročnika o homeopatiji za rastline. Počasi . . . in temeljito :).
Ker bo letošnje pomladi konec prej, kot bo knjiga izšla, imate tukaj spodaj izsek iz nje – navodila za nekaj najbolj uporabnih homeopatskih pripravkov za rastline, ki vam bodo spomladi prišli prav na vrtu.

P.S. Knjige Permakulturni vrt vam žal ne morem več prodati, ker mi je je zmanjkalo. Vso še prostalo zalogo je od založbe Kmečki glas zakupil Hofer. Marca jo boste lahko, če bi radi, tam kupili v akciji.

P.P.S. Marca bom predavala o permakulturi na vrtu na tečaju Permakulturni vrt, že šesto leto zapovrstjo, vse četrtke, od 17. do 20. ure, v Biotehniškem centru NakloStrahinj 99 4202 Naklo tel: (04) 277 21 00. Če bi se radi priključili, pokličite – prijave še niso zaključene, imajo še nekaj prostih mest.

Zdaj pa – nekaj še neobjavljenega iz bodoče knjige o homeopatiji za rastline :)
arnika

 

4 HOMEOPATSKI PRIPRAVKI ZA USPEŠNO POMLAD

Kaljenje in uspešno zgodnjo rast vzpodbudimo s škropljenjem oziroma zalivanjem s pripravkom iz Arnice C200 (homeopatski pripravek iz arnike*).

En teden kasneje poškropimo oziroma zalijemo ves vrt s Calendulo C30 (homeopatski pripravek iz ognjiča*), ki je še en pripravek za krepitev korenin in rastlinskega tkiva, poleg tega pa deluje tudi razkužilno in revitalizira presajene rastline (Arnice nikoli ne dodajamo na odprte rane, Calendulo lahko).

Tretji pomladanski pripravek je Calcium carbonicum C30 (homeopatski pripravek iz kalcijevega karbonata oziroma apnenca*), ki je idealen tonik – vzpodbudi rast rastlin in korenin tudi v zgodnjih pomladanskih dneh in nočeh, ko sta zemlja in zrak še vedno hladna.

Po kalitvi, ko se iz zemlje že dvignejo prvi nežni listki, vrt zaščitimo še pred polži. Za zaščito uporabimo pripravek Helix tosta D6 (homeopatski pripravek iz hišic velikega vrtnega polža).

Zaščita brez glivičnimi boleznimi in zmanjševanje stresa

V vlažnem, mokrem ali toplem pomladanskem vremenu, ko so noči še vedno zelo hladne, sonce pa hitro dobiva moč, so šoki za rastline lahko premočni, možnost pojava glivičnih bolezni pa je zato veliko večja. Da bi preprečili bolezni, rastline preventivno zaščitimo z ustreznim pripravkom. Preventivno zaščitimo rastline tako, da jih z izbranim pripravkom zalijemo enkrat, največ dvakrat.

Če smo glivične bolezni že opazili, rastline poškropimo in zalijemo večkrat, 3 do 4-krat, s presledki dveh do treh dni. Ko opazimo, da okrevajo, takoj prenehamo z zdravljenjem. Ko opazimo, da so vremenske razmere spet ugodnejše za razvoj glivičnih bolezni (še posebej pa, če je polna luna), ponovno preventivno škropimo, a le enkrat ali največ dvakrat.

Rastline se nenadoma zvijejo in posušijo. Poškodovane so zaradi slane in suhega mrzlega vetra. Škoda nastane, ko so dnevi že vroči, noči pa še vedno mrzle in je šok za rastline prehud. Aconitum C200
(homeop. pripr. iz preobjede*)
Listi se obarvajo rdečkasto do rdeče rjavo po tem, ko je slani sledila močna sončna pripeka, ker so nastopila dolga obdobja hlada z dežjem, ali pa zato, ker so bili predolgo izpostavljeni vlagi. Belladona C200
(homeop. pripr. iz volčje češnje*)
Preventiva za rjavo gnilobo in monilijo, še zlasti, če nastopi po hladnem vremenu, zmrzali in spremembi iz toplega v hladno vreme. Carbo vegetabilis C30
(homeop. pripr. iz rastlinskega oglja*)
Preventiva za rjavo gnilobo, peronosporo in pepelasto plesen. Uporabimo po dolgih deževnih obdobjih in po hladnem suhem vetru.  Cuprum metallicum C30
(homeop. pripr. iz bakra*)
Listna pegavost, rjava gniloba, kodravost listov, plesen in monilija. Zaščita za  rastline pred boleznimi v mrzli pomladi ali poletju. Thuja C30
(homeop. pripr. iz kleka*)

Konec težav z žuželkami

Uši na vrtnicah in pršice na sadnem drevju. Staphisagria poleg tega pomaga rastlinam, ki so oslabele zaradi poškodb. Cimicifuga C30
(homeop. pripr. iz grozdnate svetilke*) in
Staphisagria C200
(homeop. pripr. iz ostrožnika*)
Kaparji in sesajoči insekti na obeh straneh listov, listi so lepljivi. Petroleum C30
(homeop. pripr. iz petroleja*)
Listi, popki in novi poganjki so zviti in nakodrani. Ko pogledamo bolje, opazimo pravi vzrok – mravlje in uši. Cimicifuga C30
(homeop. pripr. iz grozdnate svetilke*)

Homeopatski pripravki, Gajin vrt.

* Opomba: homeopatski pripravki imajo po večini visoke potence (C30 in C200), zato v njih ni več molekul osnovne substance, pač pa vsebujejo njen energijski zapis, ki se prenese na rastlino in povzroči pozitivni učinek.

homeopatske-globule