Kako smo?


Na fotografiji: Timijan.
Fotka zavaja; v resnici ni tak bajsi, samo videti je tako, ker v svojem šotorčku leži na debeli blazini.
Ne ve za korono, pojma nima o epidemiji. Pa tudi če bi vedel – mislim, da bi enako sladko spal.

Sošolec z gimnazije, ki je človek, da ne bi mogla biti bolj različna, mi je na FB napisal sporočilo: “Kako si? Kako posel? Kako preživljaš te korona čase?”

Zame je zima čas, ko grem vase. Gajin vrt vsaj do januarja ali raje še februarja počiva. Letošnja zima je čas za pisanje; pišem novo knjigo o permakulturi v družini, domu in na vrtu.

… in še eno, ki jo pišem v svojo zabavo.

Različna sva. Njega najbolj muči to, da se ne more družit z drugimi, kot se je prej, in da ne more v gostilno, se poveselit in kaj dobrega pojesti in popiti s prijatelji.

Korona naju je zbližala; tako dolgo in iskreno kot tokrat, se nisva pogovarjala še nikoli prej.

Fanči Perdih mi je na dogodku, ki ga je organiziralo Permakulturno društvo Slovenije, rekla: “A veste, koliko je strahu in depresije v teh časih … Neka gospa me je vprašala: Sem slišala, da se ne bo dalo več kupit semen … A je to res?” Fanči ji je seveda odgovorila: “Nič bat, pri meni jih boste vedno lahko kupili.” In jo je potolažila.

Od kod ljudem takšne ideje, takšni strahovi? Mislim, da vem … pa nalašč ne bom pisala o “malih prerokih”. Uživajo v tem, da strašijo ljudi, ki v stiski verjamejo stvari, ki jih sicer nikoli ne bi. Ne jim nasedat, prosim.

Nič bat, kot je rekla Fanči Perdih. Vse bo, seveda bo, tudi gostilne bodo spet, in zabave, in prodaja semen ali česarkoli drugega se ne bo ustavila. Svet se ne bo ustavil, čeprav se zdi, da se zdaj vrti počasneje.

Tudi pomlad bo, in od danes dalje, ki je prvi zimski dan, se začenja dan spet daljšat, vsak dan bo za nekaj minutk daljši, in potem bo spet pomlad, konec epidemije in omejitev in teme in mraza …

Spet bo pomlad in šli bomo na vrtove.

Ta nenavadni čas, ki odpira okna v najbolj skrite, najbolj temačne kotičke duha, nam drži ogledalo. Ljudje, ki živijo bolj v svojih glavah kot zunaj njih, ga preživljajo lažje, vsaj zdi se mi tako. Imam prav? Kako pa vi?

2 thoughts on “Kako smo?

  1. Hvala za vprašanje in za prijazen, umirjen zapis. Sem popoln introvert in ta čas ni zame nič posebnega. Lepo se imamo doma, ne pogrešamo ničesar. Hudo je samo gledati okrog sebe (torej na spletu) toliko slabega v ljudeh, kako prihaja na dan. To, kar si omenila, in še kaj. Ampak – vse bo še dobro. Lep pozdrav!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.