Arhivi

Invazija polžev na vrtu – ko razumemo ozadje, je rešitev logična

Margarete Langerhorst, ki ji lahko prisluhnete v zgornjem videu, z možem že več desetletij prideluje zelenjavo na svojem permakulturnem posestvu. V posnetku pripoveduje, kako se je na posestvu po nekaj letih nenadoma pojavila invazija polžev, kako je dojela, kaj je bil pravi vzrok za to, in kako se je poplave polžev rešila, ne da bi enega samega pokončala. Trajno in uspešno – pri njih že od leta 1989 nimajo več težav s polži.

Prejšnji lastniki so tam pridelovali žita, ona dva pa sta želela pridelovati zelenjavo. Za zelenjavo mora biti zemlja bolj rahla, predvsem pa zelenjava potrebuje in zato tudi vsebuje več mineralov kot žita (če vam primanjkuje mineralov, ker imate osteoporozo, obrabo hrustanca, protin, artritis, slabe zobe, nohte, lase – jejte več zelenjave, ne več žit). Zemlja se je torej morala spremeniti, ker je bila kultura, ki je rasta na njej prej, drugačna.

S spremembo vegetacije se je torej povečala potreba po mineralih v zemlji. Polži so bili logična posledica – namnožili so se, da so lahko s pomočjo svojega mukusa in s trupelci, ki so propadala v tleh, zelenjavnim vrtovom zagotovili dovolj mineralov in tako v zemljo vrnili ravnovesje.

Primanjkljaj narava uravna z ekscesom, eksces s primanjkljajem. Fantastična metoda, ki je vedno uspešna. Cilj je ravnovesje. Daje tudi vam ta misel občutek miru in varnosti? Vse je prav v tem svetu, in vse ima svoj smisel …

Polži imajo svoj smisel. Invazije polžev se znebimo tako, da odstranimo njen smisel. Tako zmanjšamo njihovo število, zato nam ne delajo več škode. Ekstremi so vedno pokazatelj, da je nekaj narobe; ko se stanje uravna, ni več potrebe po ekstremu. Polži seveda še vedno bodo prisotni, in prav je tako, saj so nujno potreben člen v eko sistemu; med drugim so izjemno pomembni v procesu kompostiranja snovi.

Kaj sta storila zakonca Langerhorst: 

Ugotovila sta, da je bilo tam, kjer je bilo v tleh premalo humusa, premalo mineralnih snovi, zato so se tam v večjih količinah pojavili polži. Ko jima je to postalo jasno, sta vedela, da morata ustvariti čim več humusa, in invazije polžev bo konec. Zelo veliko sta kompostirala in dodajala zastirko. Težave s polži so nato izginile in se niso nikoli več vrnile – že vse od leta 1989 težav ni več. Na svojem posestvu sta pazila tudi na dobro drenažo, da voda ni zastajala, ker imajo polži radi vlažna področja. Predebela zastirka povzroči vlago in plesen, zato sta bila pozorna tudi na to.

Kaj je pomembno?

Kot vselej, je pomembno odkriti pravi vzrok za pojav. Nič ne nastane samo od sebe, vse ima svoj logičen vzrok. Če bi radi spremenili pojav (posledico, simptom), moramo odkriti in odpraviti vzrok. Dojeti moramo, kaj je v ozadju in se nato potruditi vzpostaviti ravnovesje; ko je sistem (vrt) uravnovešen, tudi ekstremnih pojavov (poplave polžev) ni več. Do takrat pa, da ne boste ostali brez zelenjave, uporabljajte homeopatijo (Helix tosta D6 za zaščito zelenjave pred polži in homeopatske pripravke za dodajanje mineralov), ročno jih pobirajte, naredite rastlinam ohlapne venčke iz ovčje volne . . . in se potrdite, da bo vaša zemlja čim bolje nahranjena (tudi z bioogljem).

Cilj je, da odvzamete polžem delo, ki jim ga je naložila narava (mineralizacija zemlje) in sami postanete njena podaljšana roka tako, da zemlji dodate minerale s kompostom. Saj veste, kje je največ mineralov? V zelenjavi za človeka, v rastlinskem kompostu za vrt. In prosim, niti pomislite ne na umetne mineralne dodatke. To je tako, kot če bi hoteli minerale in vitamine namesto z zdravim kmečkim jabolkom dobiti z zelenim sladkornim sirupom z jabolčno aromo.

P.S. Upam, da ste sami opazili še eno dejstvo: nobenega smisla nima polžev pobijati s kemikalijami. Pobili bi koristne delavce, ki skrbijo za zdrav vrt, primanjkljaja v zemlji pa ne bi odpravili. Le-ta bi se zagotovo pokazal v novih težavah, najmanj kar je, pa v manjšem in klavrnem pridelku.

Gajin vrt, Bojca Januš

Advertisements

Jagode in pozeba = črnooke jagode

Mirjam z Goričkega mi je poslala nekaj fotografij in vprašanje, zakaj sredine cvetov njenih jagod v sadovnjaku, ki jih je za celo pobočje, vsako leto postanejo najprej oranžne, nato počrnijo, in nikoli ne rodijo plodov. Tako je vsako leto, še posebej pa odkar je sadovnjak skrbno očiščen podrasti (predvsem trnja je bilo veliko). Zanimiv podatek – prav trnje je ščitilo jagode pred poškodbami! Poglejmo, zakaj.

Pojav, ki muči Mirjam in je lepo viden na spodnji sliki, imenujemo črne oči pri jagodah, in je najbolj prepoznavna oblika poškodb zaradi mraza pri jagodah. Cvetove poškoduje pomladanska pozeba. Poškodovani cvetovi ostanejo jalovi, in ne morejo nastaviti plodov.

Strawberry black eye. Credit: RHS/Tim Sandall.

Značilno je tole: osrednji, reproduktivni del cveta pozeba poškoduje tako močno, da odmre, zato počrni, medtem ko ostanejo cvetni lističi beli. Cvetovi, pri katerih sredica ostane rumena, bodo nastavili plodove. Tisti, ki imajo osrednji del črn, pa ne.

Jagode so relativno odporne na pozebo, dokler so še v popkih. Za pozebo so najbolj občutljivi cvetovi, ki so tik pred tem, da se bodo odprli, in odprti cvetovi.

Obseg škode je odvisen od tega, kako močna je bila pozeba, koliko časa je trajala, pa tudi od lege cvetov. Cvetovi, ki jih pred hladom ščiti listje ali višje rastline, so manj na udaru.

Kaj lahko naredimo?

  • jagod ne sadimo v mrzlih žepih in na izpostavljenih področjih.
  • jagode ob napovedi pozebe zaščitimo s kopreno, listjem, časopisnim papirjem. Čez dan zaščito odstranimo, da lahko žuželke, ki oplodijo jagode, pridejo do njih.
  • uporabimo homeopatske pripravke za preprečevanje škode ob pozebi.

Homeopatski pripravki proti škodi, ki jo povzroči pozeba

Vir fotografije: By © Roman Eisele / Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=50346864

Zmrzal povzroči propad rastlinskega tkiva; bolj ko je rastlina “sočna”, slabše jo odnese (zato kumar, paradižnikov, buče ipd. v večini Slovenije nikoli ne sadimo pred sredino maja). Zmrznjeno rastlinsko tkivo ledeni kristalčki raztrgajo; ko potem odmrzne, zgnije.

Znaki poškodb zaradi zmrzali so: poškodovano lubje, listi izgubijo svežo zeleno barvo in se obarvajo rdeče, rdečkasto rjavo, sivo, srebrnkasto ali črnikasto rjavo, stebla se zgubajo, listi in vejice se posušijo in odpadejo.

Sedanji sibirski mraz je še hujši zato, ker ga spremlja močan veter. Rastline veter občutijo podobno kot mi – tudi za nas je občutek mraza v vetrovnem vremenu hujši, večji. Kaj naredi veter? Veter v hladnem vremenu stanje še poslabša. Rastlino osuši, in če so hkrati kapilare pomrznjene, rastlina umre od žeje zaradi suše, ne mraza. Podobno se zgodi pozimi: kadar so pomrznjena tla, zmrzal veže vodo v tleh, zaradi česar so rastline žejne. Prav zaradi tega zimzelenih rastlin ne sadimo v jeseni (kot sicer večino olesenelih rastlin, npr. sadno drevje), pač pa spomladi.

Druga nevarnost, ki jo prinaša pomladanska močna ohladitev, je, da lahko zaradi zmrzali poči lubje dreves, še posebej sadnega drevja. Do tega pride sončnih žarkov, ki ogrejejo prisojno stran debla, stran, ki je osojna, pa ostane pomrznjena. Razlika v temperaturi povzroči, da lubje poči. Skozi rano nato vderejo bakterije, poškodbe pa oslabijo drevo. Da se drevo hitreje pozdravi, ga zalijemo s homeopatskim pripravkom za rastline Petroleum C30, nato pa še s pripravkom Arnica C200.

Kaj lahko naredimo pred zmrzaljo:

  • rastline osipamo z zemljo;
  • pokrijemo ali ovijemo jih z listjem, slamo, koruznico, kopreno;
  • manjše rastline lahko pokrijemo s cvetličnimi lončki (glinastimi);
  • rastline v loncih prenesemo v zavetje;
  • uporabimo homeopatske pripravke (uporabimo jih v skladu z opisi v tabeli, Aconitum in Belladono lahko tudi preventivno).


Kaj lahko naredimo med zmrzaljo:

Kaj lahko naredimo po zmrzali:

  • uporabimo homeopatske pripravke v skladu z navodili v spodnji tabeli;
  • odmrlo rastlinsko tkivo odstranimo, da ne gnije na rastlini;
  • zdravljenje poškodb pospešimo tako, da rastline zalijemo s homeopatskim pripravkom Arnica C200.
Homeopatski pripravek za rastline Kdaj ga uporabimo
Aconitum C200

 

ko zaradi zmrzali listi postanejo sivi ali srebrnkasti, rastlinsko tkivo in stebla se zgubajo
Belladona C200

 

ko zaradi zmrzali listi postanejo rdeči ali rdečkasto-rjavi, rastlinsko tkivo in stebla se zgubajo
Carbo vegetabilis C30 ko zaradi zmrzali listi postanejo črnikasto rjavi
Petroleum C30 ko zaradi zmrzali lubje razpoka
Psorinum C200 rastlinski tonik po vseh vrstah zmrzali, za krepitev rastlin

Naravno in neškodljivo proti škodljivcem: Pušpanova vešča

Že od jutra pišem nov članek za Moj mali svet, o 4 homeopatskih pripravkih za prvo pomoč pri presajanju (Arnica, Calendula, Carbo vegetabilis in Silicea), za dodatek pa še pojasnilo, zakaj v homeopatiji uporabljamo latinska imena pripravkov (ne zato, da bi se delali pametne, ampak ker je tako mednarodno sprejeto pravilo :). Vmes sem zelo prijetno poklepetala z gospo, ki ima 5 otrok in 3 konje, pa ji potem za vrt zmanjka časa, bi ga pa tako rada imela urejenega, zato jo je zanimala permakultura, zastirka, homeopatija, biooglje … Potem pa zmanjka časa za članek . . . in bo spet huda urednica Marjetka Hrovatin (upam, da bo videla tole objavo in mi bo opravičila zamudo).

In potem se pojavi še en kradljivec časa, debata o pušpanovi vešči, ki je čisto lepa živalca, samo njenih gosenic pa nihče ne bi rad gostil na svojem pušpanovem grmičku . . . Rešimo se jih lahko z naravnim in neškodljivim homeopatskim pripravkom Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis), objedeno rastlino pa spodbudimo, da si opomore in se obraste s pomočjo Silicee C200 (zalijemo 1 x), da se poškodbe hitreje pozdravijo, pa grmiček zalijemo z Arnico C200.

Sem morala povedat. Zdaj pa spet pisat . . .

Na fotografiji: grmiček pušpana, na katerem se gostijo gosenice pušpanove vešče.
Vir: By ABesheva – Lastno delo, CC BY-SA 4.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=50925453

 

 

Opravila za marec

Na nedeljskem sprehodu sva z Luci iskali rožice za njen herbarij – v gozdu in na travnikih na vrhu planote je še vse spalo, ko pa sva prišli na parcelo s prisojnimi terasami, sva našli več vrst cvetočih rožic – kronice in zvončke, trobentice, žafran, lapuh, perzijski jetičnik . . . Tudi danes zunaj sije sonce, zemlja se ogreva; počasi se bomo lahko spravili ven. Počasi in premišljeno, ne zdaj v enem vikendu na vrat na nos preriti celega vrta! Za delo bo še vse leto dovolj časa (mimogrede, če imate krtine, poberite zemljico z njih, ni je boljše vrtne zemljice).

Danes ob 17. uri se začne prvo predavanje letošnjega tečaja Permakuturni vrt v BC Naklo. Za tečajnike sem pripravila materiale in se spomnila, da bi kakšna od informacij lahko še komu prišla prav … No, tukaj jih je nekaj z današnjega predavanja.

vinjeta

WP_20150416_004KAJ VSE LAHKO POČNEMO MARCA

Posejemo lahko prvih nekaj gred.

Če bomo sadili drevesa in grmovnice, je marca za to skrajni čas. Posadimo jagode in poskrbimo za vrtnice.

Zelenjava

  • posadimo čebulček in česen.
  • nakalimo krompir, če ga bomo sadili (lahko poskusimo s sajenjem pod slamo).
  • zunaj sejemo na področja, ki se zlahka ogrejejo (sončne pasti, prisojna pobočja) in imajo lahko zemljo. Posejemo bob, korenje, peteršilj, pastinak, čebulo, solato (berivno in rezivko), redkvice, grah (lahko tudi v žlebove, od koder mlade sadike graha kasneje skupaj z zemljo prestavimo ob že napeljana plezala), špinačo, poletno zelje, por, listnati ohrovt, ko bo še malo topleje, pa še kolerabo, repo in cvetačo. Spremljajte vremensko napoved. Uporabljajte kopreno, tunele, premične rastlinjake – okvirje s plastičnimi ali steklenimi okni. Mraz je sedaj za rastline še zelo nevaren.
  • v ogrevanih rastlinjakih, kasneje pa tudi v zabojčkih in lončkih, postavljenih pod napušči (če so le-ti v zavetju, na toplejši strani stavbe, kjer bo dovolj toplo) in v hladnih in zelo svetlih prostdorih, sejemo paprike, paradižnike, kumare, jajčevce, zeleno, solato (zeleno in glavnato), pa tudi kapusnice.
  • za vzgojo in presajanje sejančkov in sadik nabavimo 4 homeopatske pripravke, s katerimi odpravimo praktično vse težave: Arnico C200, Calendulo C30, Carbo vegetabilis C30 in Siliceo C200.

Obrezujemo

Sadno drevje in jagodičevje

Za celjenje poškodb, ki jih povzročimo ob obrezovanju in presajanju, uporabimo Arnico C200 in Calendulo C30.

Preprečevanje težav

Proti polžem uporabimo Helix tosta – poškropimo ves vrt in tako zaščitimo sejančke. Z mrežo zaščitimo mlade sejančke pred pticami. Pazimo, da se na vrtu ne bi razvila plesen, da ga ne bi okupirale mravlje, uši ipd. – uporabimo homeopatske pripravke (glej članek Homeopatski pripravki za pomlad)

cc932-no2bdig2bplantingOstalo 

  • Zrahljamo zastirko in čez dan odgrnemo zemljo, da lahko sonce pride do nje; populimo plevele in jih položimo na tla, da jih zastrejo in se vrnejo vanje.
  • Pripravimo grede. Poskusimo kakšnega od novih načinov oblikovanja vrta – pri vseh permakultunih načinih velja tole: po zemlji nikoli ne hodimo.
  • Dodamo kompost, kompostiran gnoj, biooglje, zeolit – vendar vse na osnovi tega, kako smo z vrtom delali doslej (mi ali naši predhodniki) in odvisno od tega, v kakšnem stanju je – glede hranil, glede strukture, glede kislosti oziroma bazičnosti . . . Dodajanje na pamet ni smiselna, ampak škodljiva praksa.
  • Drevesa, za katera vemo, da so bila lani bolna ali napadena (kodravost listov breskev, jablane z jabolčnim zavijačem) zalijemo s homeopatskimi pripravki proti boleznim in škodljivcem (za obe težavi, jabolčnega zavijača, katerega gosenice se čez zimo skrijejo v rastlinskem odpadu in pod lubjem ter kodravost listov zgodaj spomladi, ko je še hladno, uporabimo Thujo). Več preberite v Priročniku Homeopatija za rastline – najdete ga na spletni strani Gajin vrt.
  • Pripravimo opore, ki jih bomo kmalu potrebovali, naredimo nove (okvire, žičnice, prekle).
  • Z zemljo delamo samo, če je dovolj suha; delo s preveč mokro zemljo ji bo uničilo strukturo in namesto uspeha bomo imeli na vrtu polom. Vrt pred hišo, ki je v naselju, ali prisojno ležeče terase, so veliko bolj tople in zato za sejanje in delo hitreje pripravljene, kot kje drugje.

vinjeta

Takšen je okvir, iz delčka današnjega triurnega tečaja, prvega od štirih v marcu na temo Permakulturnega vrta. Vsak vrt je drugačen, zato so lahko splošna navodila res samo okvirna. Bistveno se mi zdi, kaj delamo z zemljo, ker je ta osnova za vse, kar nato zraste, ali pač tudi ne, na njej.

Če bi vas zamikalo priti na tečaj, mislim, da še ni prepozno – z veseljem vam bodo več o tem pojasnili v BC Naklo.

 

Pomlad prihaja: homeopatija, knjige in predavanja

Sestavljam knjižico, nadgradnjo priročnika o homeopatiji za rastline. Počasi . . . in temeljito :).
Ker bo letošnje pomladi konec prej, kot bo knjiga izšla, imate tukaj spodaj izsek iz nje – navodila za nekaj najbolj uporabnih homeopatskih pripravkov za rastline, ki vam bodo spomladi prišli prav na vrtu.

P.S. Knjige Permakulturni vrt vam žal ne morem več prodati, ker mi je je zmanjkalo. Vso še prostalo zalogo je od založbe Kmečki glas zakupil Hofer. Marca jo boste lahko, če bi radi, tam kupili v akciji.

P.P.S. Marca bom predavala o permakulturi na vrtu na tečaju Permakulturni vrt, že šesto leto zapovrstjo, vse četrtke, od 17. do 20. ure, v Biotehniškem centru NakloStrahinj 99 4202 Naklo tel: (04) 277 21 00. Če bi se radi priključili, pokličite – prijave še niso zaključene, imajo še nekaj prostih mest.

Zdaj pa – nekaj še neobjavljenega iz bodoče knjige o homeopatiji za rastline :)
arnika

 

4 HOMEOPATSKI PRIPRAVKI ZA USPEŠNO POMLAD

Kaljenje in uspešno zgodnjo rast vzpodbudimo s škropljenjem oziroma zalivanjem s pripravkom iz Arnice C200 (homeopatski pripravek iz arnike*).

En teden kasneje poškropimo oziroma zalijemo ves vrt s Calendulo C30 (homeopatski pripravek iz ognjiča*), ki je še en pripravek za krepitev korenin in rastlinskega tkiva, poleg tega pa deluje tudi razkužilno in revitalizira presajene rastline (Arnice nikoli ne dodajamo na odprte rane, Calendulo lahko).

Tretji pomladanski pripravek je Calcium carbonicum C30 (homeopatski pripravek iz kalcijevega karbonata oziroma apnenca*), ki je idealen tonik – vzpodbudi rast rastlin in korenin tudi v zgodnjih pomladanskih dneh in nočeh, ko sta zemlja in zrak še vedno hladna.

Po kalitvi, ko se iz zemlje že dvignejo prvi nežni listki, vrt zaščitimo še pred polži. Za zaščito uporabimo pripravek Helix tosta D6 (homeopatski pripravek iz hišic velikega vrtnega polža).

Zaščita brez glivičnimi boleznimi in zmanjševanje stresa

V vlažnem, mokrem ali toplem pomladanskem vremenu, ko so noči še vedno zelo hladne, sonce pa hitro dobiva moč, so šoki za rastline lahko premočni, možnost pojava glivičnih bolezni pa je zato veliko večja. Da bi preprečili bolezni, rastline preventivno zaščitimo z ustreznim pripravkom. Preventivno zaščitimo rastline tako, da jih z izbranim pripravkom zalijemo enkrat, največ dvakrat.

Če smo glivične bolezni že opazili, rastline poškropimo in zalijemo večkrat, 3 do 4-krat, s presledki dveh do treh dni. Ko opazimo, da okrevajo, takoj prenehamo z zdravljenjem. Ko opazimo, da so vremenske razmere spet ugodnejše za razvoj glivičnih bolezni (še posebej pa, če je polna luna), ponovno preventivno škropimo, a le enkrat ali največ dvakrat.

Rastline se nenadoma zvijejo in posušijo. Poškodovane so zaradi slane in suhega mrzlega vetra. Škoda nastane, ko so dnevi že vroči, noči pa še vedno mrzle in je šok za rastline prehud. Aconitum C200
(homeop. pripr. iz preobjede*)
Listi se obarvajo rdečkasto do rdeče rjavo po tem, ko je slani sledila močna sončna pripeka, ker so nastopila dolga obdobja hlada z dežjem, ali pa zato, ker so bili predolgo izpostavljeni vlagi. Belladona C200
(homeop. pripr. iz volčje češnje*)
Preventiva za rjavo gnilobo in monilijo, še zlasti, če nastopi po hladnem vremenu, zmrzali in spremembi iz toplega v hladno vreme. Carbo vegetabilis C30
(homeop. pripr. iz rastlinskega oglja*)
Preventiva za rjavo gnilobo, peronosporo in pepelasto plesen. Uporabimo po dolgih deževnih obdobjih in po hladnem suhem vetru.  Cuprum metallicum C30
(homeop. pripr. iz bakra*)
Listna pegavost, rjava gniloba, kodravost listov, plesen in monilija. Zaščita za  rastline pred boleznimi v mrzli pomladi ali poletju. Thuja C30
(homeop. pripr. iz kleka*)

Konec težav z žuželkami

Uši na vrtnicah in pršice na sadnem drevju. Staphisagria poleg tega pomaga rastlinam, ki so oslabele zaradi poškodb. Cimicifuga C30
(homeop. pripr. iz grozdnate svetilke*) in
Staphisagria C200
(homeop. pripr. iz ostrožnika*)
Kaparji in sesajoči insekti na obeh straneh listov, listi so lepljivi. Petroleum C30
(homeop. pripr. iz petroleja*)
Listi, popki in novi poganjki so zviti in nakodrani. Ko pogledamo bolje, opazimo pravi vzrok – mravlje in uši. Cimicifuga C30
(homeop. pripr. iz grozdnate svetilke*)

Homeopatski pripravki, Gajin vrt.

* Opomba: homeopatski pripravki imajo po večini visoke potence (C30 in C200), zato v njih ni več molekul osnovne substance, pač pa vsebujejo njen energijski zapis, ki se prenese na rastlino in povzroči pozitivni učinek.

homeopatske-globule

Katalog Gajin vrt in priročnik Homeopatija za rastline

Tale zapis bo zelo kratek: na spletu sem objavila prenovljen priročnik Homeopatija za rastline in nov Katalog izdelkov iz Gajinega vrta 2017. Super bi bilo, če bi tudi katalog dala tiskat, da bi ga lahko pošiljala naokoli – moram še raziskat, je povezano s stroški, zato pozornosti potrebno.

Na spletu sta obe zadevi seveda brezplačni. Pogledate ju lahko s klikom na sliko naslovnice.

Zdaj grem pa naprej … malo pospravit po hiši, potem pa pisat Novice iz Gajinega vrta, da bodo izšle naslednji teden.

In zgodbo o Wabi-Sabiju. Samo na kratko … (ne morem se zadržat, moram vam povedat). Včeraj zvečer sem se vračala z Zaplane, s sabo sem peljala dva predmeta. Oba sta bila polomljena, poškodovana; eden je tak že 42, drugi 22 let. Oba torej že nekaj desetletij vlačim s sabo po svetu in se ju ne morem znebiti, mi srce ni dalo. A avtu sem razložila Andreju, zakaj. Kaj je takega na starem keramičnem pujsku in starinskem porcelanastem pladnju, da sta vredna nežnega prenašanja, čeprav sta oba razbita in le za silo polepljena? Bom povedala, a zgodba o tem zahteva čisto svoj list, tukaj bo zanjo premalo prostora.

Obe publikaciji pogledate tako, da kliknete na sliko. Če boste imeli kakšno pripombo, željo, mi prosim povejte.

prirocnik-2017-naslovnica katalog-2017-naslovnica