Arhivi

Shinrin-yoku – “gozdne kopeli”

Tik pred nevihto sva na gozdni rob posadila tri orehe (tiste že opisane, večkrat presajene). Fotoaparata žal nisem vzela s sabo, pa saj ni nobena umetnost: sadila sva jih 8 m narazen; na rob izkopane jame sva zabila kol, nato na njeno dno položila ovčjo volno, na to vrgla dve veliki pesti Pospeševalca rasti, in potem v luknjo lepo namestila še mlado orehovo drevesce. Zasula sva ga z zemljo, še dodobra potlačila in privezala z vrvico v obliki osmice na kol. Potem je narava naredila svoj del sajenja in drevo dodobra zalila. Čez 10 let gremo pa po orehe :).
Te fotografije spodaj so še iz lanske jeseni, ko sva se z Luno potepali za gobami. Zašla sem v zanimiv gozd, poln sirovk in kostanjevk, doma pa na fotografijah našla še trakove meglice, ki jih v gozdu nisem videla. Duhovi? Mogoče :). Japonci jih imajo radi. In ko smo že pri Japoncih: iznašli so posebno terapevtsko metodo, imenovano “Shinrin-yoku” ali po naše, “gozdne kopeli”.

Pogled od spodaj . . .

. . . in od zgoraj. Če močerad leze v hrib, bo deževalo. In obratno.

Pogled pod drevo . . .

. . . in v drevo.

Potem se zapičiš v nekoga zanimivega . . .

. . . in si ga greš pogledat še malo pobližje.

Še Luna je imela nekam čudne oči. Jah, duhovi, zagotovo duhovi . . . ;)

Gozdno kopanje je, preprosto rečeno, to, da gremo v gozd, za nekaj časa ostanemo tam in pri tem ne počnemo nič posebnega, pomembnega, ciljnega. Nobenega trimčkanja, skakanja, objemanja dreves, meditiranja, tekanja ali česa podobnega. Samo tam si in si, kar pač si. Brez truda, naprezanja in vprašanj, zakaj. Če si upamo, sezujemo čevlje in hodimo bosi. Lahko sedemo pod drevo, lahko malo postopamo naokoli. Cilj je, da se sprostimo, ne da bi si ob tem zadali kakršno koli nalogo ali cilj. Kar je za nas Zahodnjake lahko kar zahtevna naloga.

Znanstveno dokazano je, da je metoda Shinrin-yoku koristna za zdravje. Japonci so jo že leta 1982 vključili v nacionalni zdravstveni program. Pozitiven učinek “gozdnih kopeli” na imunski sistem je zelo močan ves teden po tem početju, traja pa do enega meseca. Tako je zaradi eteričnih olj, ki se jih naužijemo v gozdu, imenovanih fitoncidi, ki se nahajajo v drevesih in drugih gozdnih rastlinah ter nekaterih plodovih, s katerimi se drevesa ščitijo pred klicami in žuželkami. Gozdni zrak ni le po občutku bolj svež in boljši – vdihavanje fitoncidov dejansko izboljša delovanje imunskega sistema.

Že 30 minut “gozdnega kopanja” je dovolj, da se zniža nivo stresnega hormona kortizola, srčni utrip, krvni pritisk, izboljša se delovanje parasimpatičnega, zniža pa delovanje simpatičnega živčevja. Po terapiji v gozdu so ljudje manj občutljivi na stres in bolj spočiti.

Drevesa umirijo tudi duha. Zmanjša se napadalnost in depresija, poveča vitalnost. Gozd lahko zato označimo za odlično terapevtsko okolje.

Vse to drži. Že samo pogled na pol leta stare fotografije me je spet ponesel v tisti gozd, med z mahom obložena drevesa, gobe pod listjem in tamkajšnji mir. Še bom šla.

Ideja za zalivanje sadik: natančno, brez truda, tveganja in škode

Sadike, še zlasti, ko so zelo mlade, je tvegano zalivati. Curek vode je hitro premočan, razrije zemljo, sadiko ali še pred njo seme, pa hitro dvigne iz zemlje. Potem smo pa tam.

Zalivanje sadik s pršilko je v redu (razen tega, da te, če je sadilnih pladnjev veliko, začnejo boleti prsti, ki stiskajo pršilko). Še bolj všeč mi je zalivanje sadik s plastenko, ki jo sami predelamo v zalivalko za sadike.

Vzamemo 1,5 l plastenko s pokrovčkom na navoj. Nad plamenom sveče razžarimo ostro debelejšo iglo ali buciko in z njo 10-x prebodemo zamašek.

Potem v plastenko natočimo vodo, jo zapremo z zamaškom in – eccola, to je to.

Mlade sadike zdaj lahko nežno zalijemo, točno toliko, kot nam je všeč. Drobni curki, ki tečejo skozi luknjice v zamašku, ne morejo razriti zemlje ali poškodovati sadik. Zelo lahko je tudi dozirati količino vode, da je ni niti premalo, niti preveč. Ker držimo plastenko obrnjeno na glavo, nastane v njej zaradi vode, ki je že iztekla, vakuum, zato voda iz plastenke teče le, če jo rahlo stisnemo, sicer ne. To še olajša zalivanje – zalijemo točno toliko, in natanko tam, kot nam je prav. Tudi tiste luknje v sadilnih pladnjih, ki so čisto na vogalih, ne da bi ob tem zalili še okolico.

 


P.S. Tole ni bil 1. april. Mene so danes že iu-iu, ampak jaz vas s tole objavo nisem :)

 

 

Prebudi me, sonce

Sijaj, sijaj, sončece :) No, lahko tudi malo manj . . . narava spet prehiteva; ljudje na srečo še nismo pozabili lanskega leta, ko je konec aprila spet pomigala zima in usekala po cvetočih drevesih in razvejanih paradižnikih, pa vse pomorila . . . Upajmo, da letos ne bo tako.

Male žametnice

Dve zadevi bi rada povedala, ki sem se ju naučila: prvič, narava ima svoj red in svoj ritem, in pri tem ne zaleže nobeno pogajanje ali izsiljevanje. To opazimo tudi skozi to, kako hitro dohitijo bolj zgodaj posejane sadike tiste, ki jih posadimo kasneje … če ne prej, jih bodo dohitele na vrtu, ko bodo enake velike, lahko pa da bodo tiste, posejane kasneje, še močnejše. Zanimivo. Zato se mi zdi bolj smiselno sejati kolikor mogoče pozno, kot pa kolikor mogoče zgodaj.

Mladi tomatilčki, zreli za pikiranje. Tudi tisti za nagrajence :)

In druga stvar: sončece je  odlična budilka za prebujanje semen, ki jih posejemo v lončke in pladnje, in iz njih naredimo domače sadike. Pladnje tako najprej napolnim s kompostom za sadike, potem jih zalijem in postavim na sonce, da jih dodobra pregreje. Šele nato gre vanje seme, pa vse skupaj še malo na sonce. Zvečer pa pod streho. Dokler so noči mrzle, v sobo, ko bodo toplejše, pa pod napušč.

Ogrevanje na ograji balkona. Na listkih so zapisana imena sadik in datum sejanja.
Letos bo paradižnika 12 različnih sort, od tega 3 balkonske vrste.
Če si ne bom skrbno zapisovala, kdaj in kje je kdo, bo zmešnjava kmalu popolna.



Opravila za marec

Na nedeljskem sprehodu sva z Luci iskali rožice za njen herbarij – v gozdu in na travnikih na vrhu planote je še vse spalo, ko pa sva prišli na parcelo s prisojnimi terasami, sva našli več vrst cvetočih rožic – kronice in zvončke, trobentice, žafran, lapuh, perzijski jetičnik . . . Tudi danes zunaj sije sonce, zemlja se ogreva; počasi se bomo lahko spravili ven. Počasi in premišljeno, ne zdaj v enem vikendu na vrat na nos preriti celega vrta! Za delo bo še vse leto dovolj časa (mimogrede, če imate krtine, poberite zemljico z njih, ni je boljše vrtne zemljice).

Danes ob 17. uri se začne prvo predavanje letošnjega tečaja Permakuturni vrt v BC Naklo. Za tečajnike sem pripravila materiale in se spomnila, da bi kakšna od informacij lahko še komu prišla prav … No, tukaj jih je nekaj z današnjega predavanja.

vinjeta

WP_20150416_004KAJ VSE LAHKO POČNEMO MARCA

Posejemo lahko prvih nekaj gred.

Če bomo sadili drevesa in grmovnice, je marca za to skrajni čas. Posadimo jagode in poskrbimo za vrtnice.

Zelenjava

  • posadimo čebulček in česen.
  • nakalimo krompir, če ga bomo sadili (lahko poskusimo s sajenjem pod slamo).
  • zunaj sejemo na področja, ki se zlahka ogrejejo (sončne pasti, prisojna pobočja) in imajo lahko zemljo. Posejemo bob, korenje, peteršilj, pastinak, čebulo, solato (berivno in rezivko), redkvice, grah (lahko tudi v žlebove, od koder mlade sadike graha kasneje skupaj z zemljo prestavimo ob že napeljana plezala), špinačo, poletno zelje, por, listnati ohrovt, ko bo še malo topleje, pa še kolerabo, repo in cvetačo. Spremljajte vremensko napoved. Uporabljajte kopreno, tunele, premične rastlinjake – okvirje s plastičnimi ali steklenimi okni. Mraz je sedaj za rastline še zelo nevaren.
  • v ogrevanih rastlinjakih, kasneje pa tudi v zabojčkih in lončkih, postavljenih pod napušči (če so le-ti v zavetju, na toplejši strani stavbe, kjer bo dovolj toplo) in v hladnih in zelo svetlih prostdorih, sejemo paprike, paradižnike, kumare, jajčevce, zeleno, solato (zeleno in glavnato), pa tudi kapusnice.
  • za vzgojo in presajanje sejančkov in sadik nabavimo 4 homeopatske pripravke, s katerimi odpravimo praktično vse težave: Arnico C200, Calendulo C30, Carbo vegetabilis C30 in Siliceo C200.

Obrezujemo

Sadno drevje in jagodičevje

Za celjenje poškodb, ki jih povzročimo ob obrezovanju in presajanju, uporabimo Arnico C200 in Calendulo C30.

Preprečevanje težav

Proti polžem uporabimo Helix tosta – poškropimo ves vrt in tako zaščitimo sejančke. Z mrežo zaščitimo mlade sejančke pred pticami. Pazimo, da se na vrtu ne bi razvila plesen, da ga ne bi okupirale mravlje, uši ipd. – uporabimo homeopatske pripravke (glej članek Homeopatski pripravki za pomlad)

cc932-no2bdig2bplantingOstalo 

  • Zrahljamo zastirko in čez dan odgrnemo zemljo, da lahko sonce pride do nje; populimo plevele in jih položimo na tla, da jih zastrejo in se vrnejo vanje.
  • Pripravimo grede. Poskusimo kakšnega od novih načinov oblikovanja vrta – pri vseh permakultunih načinih velja tole: po zemlji nikoli ne hodimo.
  • Dodamo kompost, kompostiran gnoj, biooglje, zeolit – vendar vse na osnovi tega, kako smo z vrtom delali doslej (mi ali naši predhodniki) in odvisno od tega, v kakšnem stanju je – glede hranil, glede strukture, glede kislosti oziroma bazičnosti . . . Dodajanje na pamet ni smiselna, ampak škodljiva praksa.
  • Drevesa, za katera vemo, da so bila lani bolna ali napadena (kodravost listov breskev, jablane z jabolčnim zavijačem) zalijemo s homeopatskimi pripravki proti boleznim in škodljivcem (za obe težavi, jabolčnega zavijača, katerega gosenice se čez zimo skrijejo v rastlinskem odpadu in pod lubjem ter kodravost listov zgodaj spomladi, ko je še hladno, uporabimo Thujo). Več preberite v Priročniku Homeopatija za rastline – najdete ga na spletni strani Gajin vrt.
  • Pripravimo opore, ki jih bomo kmalu potrebovali, naredimo nove (okvire, žičnice, prekle).
  • Z zemljo delamo samo, če je dovolj suha; delo s preveč mokro zemljo ji bo uničilo strukturo in namesto uspeha bomo imeli na vrtu polom. Vrt pred hišo, ki je v naselju, ali prisojno ležeče terase, so veliko bolj tople in zato za sejanje in delo hitreje pripravljene, kot kje drugje.

vinjeta

Takšen je okvir, iz delčka današnjega triurnega tečaja, prvega od štirih v marcu na temo Permakulturnega vrta. Vsak vrt je drugačen, zato so lahko splošna navodila res samo okvirna. Bistveno se mi zdi, kaj delamo z zemljo, ker je ta osnova za vse, kar nato zraste, ali pač tudi ne, na njej.

Če bi vas zamikalo priti na tečaj, mislim, da še ni prepozno – z veseljem vam bodo več o tem pojasnili v BC Naklo.

 

Pomlad prihaja: homeopatija, knjige in predavanja

Sestavljam knjižico, nadgradnjo priročnika o homeopatiji za rastline. Počasi . . . in temeljito :).
Ker bo letošnje pomladi konec prej, kot bo knjiga izšla, imate tukaj spodaj izsek iz nje – navodila za nekaj najbolj uporabnih homeopatskih pripravkov za rastline, ki vam bodo spomladi prišli prav na vrtu.

P.S. Knjige Permakulturni vrt vam žal ne morem več prodati, ker mi je je zmanjkalo. Vso še prostalo zalogo je od založbe Kmečki glas zakupil Hofer. Marca jo boste lahko, če bi radi, tam kupili v akciji.

P.P.S. Marca bom predavala o permakulturi na vrtu na tečaju Permakulturni vrt, že šesto leto zapovrstjo, vse četrtke, od 17. do 20. ure, v Biotehniškem centru NakloStrahinj 99 4202 Naklo tel: (04) 277 21 00. Če bi se radi priključili, pokličite – prijave še niso zaključene, imajo še nekaj prostih mest.

Zdaj pa – nekaj še neobjavljenega iz bodoče knjige o homeopatiji za rastline :)
arnika

 

4 HOMEOPATSKI PRIPRAVKI ZA USPEŠNO POMLAD

Kaljenje in uspešno zgodnjo rast vzpodbudimo s škropljenjem oziroma zalivanjem s pripravkom iz Arnice C200 (homeopatski pripravek iz arnike*).

En teden kasneje poškropimo oziroma zalijemo ves vrt s Calendulo C30 (homeopatski pripravek iz ognjiča*), ki je še en pripravek za krepitev korenin in rastlinskega tkiva, poleg tega pa deluje tudi razkužilno in revitalizira presajene rastline (Arnice nikoli ne dodajamo na odprte rane, Calendulo lahko).

Tretji pomladanski pripravek je Calcium carbonicum C30 (homeopatski pripravek iz kalcijevega karbonata oziroma apnenca*), ki je idealen tonik – vzpodbudi rast rastlin in korenin tudi v zgodnjih pomladanskih dneh in nočeh, ko sta zemlja in zrak še vedno hladna.

Po kalitvi, ko se iz zemlje že dvignejo prvi nežni listki, vrt zaščitimo še pred polži. Za zaščito uporabimo pripravek Helix tosta D6 (homeopatski pripravek iz hišic velikega vrtnega polža).

Zaščita brez glivičnimi boleznimi in zmanjševanje stresa

V vlažnem, mokrem ali toplem pomladanskem vremenu, ko so noči še vedno zelo hladne, sonce pa hitro dobiva moč, so šoki za rastline lahko premočni, možnost pojava glivičnih bolezni pa je zato veliko večja. Da bi preprečili bolezni, rastline preventivno zaščitimo z ustreznim pripravkom. Preventivno zaščitimo rastline tako, da jih z izbranim pripravkom zalijemo enkrat, največ dvakrat.

Če smo glivične bolezni že opazili, rastline poškropimo in zalijemo večkrat, 3 do 4-krat, s presledki dveh do treh dni. Ko opazimo, da okrevajo, takoj prenehamo z zdravljenjem. Ko opazimo, da so vremenske razmere spet ugodnejše za razvoj glivičnih bolezni (še posebej pa, če je polna luna), ponovno preventivno škropimo, a le enkrat ali največ dvakrat.

Rastline se nenadoma zvijejo in posušijo. Poškodovane so zaradi slane in suhega mrzlega vetra. Škoda nastane, ko so dnevi že vroči, noči pa še vedno mrzle in je šok za rastline prehud. Aconitum C200
(homeop. pripr. iz preobjede*)
Listi se obarvajo rdečkasto do rdeče rjavo po tem, ko je slani sledila močna sončna pripeka, ker so nastopila dolga obdobja hlada z dežjem, ali pa zato, ker so bili predolgo izpostavljeni vlagi. Belladona C200
(homeop. pripr. iz volčje češnje*)
Preventiva za rjavo gnilobo in monilijo, še zlasti, če nastopi po hladnem vremenu, zmrzali in spremembi iz toplega v hladno vreme. Carbo vegetabilis C30
(homeop. pripr. iz rastlinskega oglja*)
Preventiva za rjavo gnilobo, peronosporo in pepelasto plesen. Uporabimo po dolgih deževnih obdobjih in po hladnem suhem vetru.  Cuprum metallicum C30
(homeop. pripr. iz bakra*)
Listna pegavost, rjava gniloba, kodravost listov, plesen in monilija. Zaščita za  rastline pred boleznimi v mrzli pomladi ali poletju. Thuja C30
(homeop. pripr. iz kleka*)

Konec težav z žuželkami

Uši na vrtnicah in pršice na sadnem drevju. Staphisagria poleg tega pomaga rastlinam, ki so oslabele zaradi poškodb. Cimicifuga C30
(homeop. pripr. iz grozdnate svetilke*) in
Staphisagria C200
(homeop. pripr. iz ostrožnika*)
Kaparji in sesajoči insekti na obeh straneh listov, listi so lepljivi. Petroleum C30
(homeop. pripr. iz petroleja*)
Listi, popki in novi poganjki so zviti in nakodrani. Ko pogledamo bolje, opazimo pravi vzrok – mravlje in uši. Cimicifuga C30
(homeop. pripr. iz grozdnate svetilke*)

Homeopatski pripravki, Gajin vrt.

* Opomba: homeopatski pripravki imajo po večini visoke potence (C30 in C200), zato v njih ni več molekul osnovne substance, pač pa vsebujejo njen energijski zapis, ki se prenese na rastlino in povzroči pozitivni učinek.

homeopatske-globule

Spomini na velike in male vrtove

Tole še neobjavljeno objavo sem našla danes med pospravljanjem bloga . . . In jo objavljam, za malo obujanja spominov na lansko sezono in krepitev mišic za letošnjo :)

 

Na parceli blizu Kovorja na Gorenjskem sestavljam tri, ne, štiri velike vrtove. Gre za združbe, ki bi po mojem povsem enako dobro delovale v majhni (ena sama vrtna gredica) ali veliki različici. Vrt na Zaplani letos miruje, oziroma uživa v tem, da ima mir pred mano, ker me v glavnem ni blizu. Zemlja si bo spočila, vidno se spreminja njena struktura, zasajene in zasejane rastline pa se spreminjajo v trajnice. Rabarbara, ribez in aronija so vsi še nikoli tako zdravi, kot sedaj, vrtne in gozdne jagode so z bleščečimi rdečimi plodovi zavzele vrt … Užitek se ga bo lotiti, ko bo spet čas za to. Vrt pri hiši na Gorenjskem, za katerega sem lani naredila načrt, pa je povsem suvereno spet zavzel dedi Miro. Od mojih idej je obdržal samo cvetlični otoček na sredi vrta in navdušenje nad visoko gredo, za katero sem mu zrihtala sadike, tudi sladkega krompirja. Tako lepo olajšana dveh vrtov, sem se lotila teras na parceli. Če bi vedela, verjetno ne bi … ah ja, seveda bi :).

Terase, ki jih zdaj urejam, so nadaljevanje vinogradniških teras. Ležijo na prisojnem, rahlo nagnjenem pobočju. Zraven so še čebele, v nakladnih panjih vzhodno od teras, in v čebelnjaku z AŽ panji na zahodni strani obdelovalnih površin. Nad vsem skupaj je travnato pobočje proti severu do gozda, na delu proti vzhodu pa sadovnjak s starimi sortami.

Delo je veliko in včasih malo podvomim, če bo vse moje znanje zadoščalo za izzive, ki me čakajo.

Na največji od vseh teras je doslej 130 paradižnikov, vmes nizek fižol (Turški in Zorin), različne buče, tagetes, bazilika in plavice. Na njenem drugem koncu, ki bo zaradi bližine čebelnjaka obiskan raje v večernih urah, pa še čebula in česen, in nekaj špinače ter visoki Vijoličasti fižol (pridelan na permakulturnem posestvu Miroslava Kiša). Zastirka okoli sadik je zelo dobro “dišeča” ovčja volna, zastirka za tla pa sproti dobavljene pokošene trave in travniške cvetlice z brežin med terasami.

Na srednji terasi je postavljenih 30 prekel visokega fižola (Jeruzalemski, Turški in nekaj Sivčku podobnega), pri vsaki po 15 semen fižola, in 21 buč (razne, v glavnem pa meni zelo drage Hokaido). Vmes bo rdeča pesa in korenje (teh dveh nimam nikoli dovolj), in kjer ne bo motila, zastirka iz pokošenih trav. In ja, če še ne veste – ne fitnes, najboljša vaja za trebušne in rebrne mišice je zapikanje sedemmetrskih prekel v tla. Za rebrne mišice doslej nisem vedela, da jih imam … Hči me je na moj komentar vprašala, s čim neki sem pa mislila, da diham?  Ja, s pljuči, ne??

IMG_1846

IMG_1832

In na tretji terasi, najbolj spodnji in najbolj priljubljeni med srnjaki, še koruza, paprike, grah, kapucinke, kumare, rdeča pesa in korenje. Vmes še sadike kozmeje, da bo vse skupaj še lepše.  Žal mi je samo, da ne gre vse hkrati … in kadar dežuje, se z zemljo sploh ne da, niti ne sme, delati. Potem pa lovim trenutke sonca in nedeževanja, in v večernih urah, tik pred temo, še rdeče polže.

Zvečer me ob pol desetih pobere pod tuš in potem v miževo pred TV. Kosti in mišice bolijo, možgani in duša pa uživajo v prijetni zavesti, da je za mano dan, poln dobro opravljenega dela.