Prednosti in pasti pri uporabi zastirke

Zastirka ni niti nova, niti izvirna ideja. Odkar obstajajo, drevesa vsako jesen odvržejo svoje liste, iz katerih nastane naravna zaščitna plast na prsti. Na vrt nam prinese veliko koristi: vlaga v z zastirko zaščiteni prsti je enakomerna in dvakrat višja, poletne visoke temperature so nižje, temperaturna nihanja med dnevom in nočjo pa manjša. Tudi povprečen čas, porabljen za odstranjevanje plevela, je za dve tretjini manjši.

Žal pa nič ni popolno in tudi uporaba zastirke ima svoje pomanjkljivosti. Pri uporabi organskih zastirk moramo paziti na tole:

  • ko razpadajo zastirke, ki vsebujejo malo dušika (koščki lesa in žaganje), lahko pride do začasnega pomanjkanja dušika v prsti. Zato je tla, ki jih bomo zastirali s tem materiali, pred tem smiselno zeleno gnojiti z metuljnicami.
  • organska zastirka zadržuje vlago, zaradi česar lahko upočasni segrevanje tal spomladi. Spomladi zato zemljo čim bolj odgrnemo okrog trajnic, da pospešimo rast.
  • mokra zastirka, ki leži okrog stebel rastlin, lahko povzroči gnitje, zato se zastirka ne sme dotikati rastlin. Med stebli in rastlinami mora biti vsaj 3 cm razdalje.
  • zastirka, s katero bi visoko in na debelo obložili grmičevje in drevesa, lahko povzroči gnitje in privlači glodalce (voluharje in miši), da gnezdijo v njej. Razdalja med drevesi oz. grmičevjem in zastirko mora biti vsaj 15 do 30 cm.
  • v vlažnih okoljih lahko organska zastirka privabi polže, zato zastirke ne polagamo blizu rastlin, ki jih imajo polži radi.
  • organske zastirke so običajno nekoliko kisle, kar je odvisno od vrste zastirke. Kadar sadimo zelenjavo, ki ima raje bazično prst, v zastirko oz. pod njo dodamo nekaj biooglja in s tem izboljšamo njihovo sestavo in učinek.
  • kako kakovostna je zastirka, najlažje ugotovimo po njenem vonju: če diši po svežem, organskem materialu, je odlična. Če pa po plesni, kislem, vretju ali gnitju, pa ne.
  • debelino zastirke prilagodimo vremenu in letnemu času – več ko je dežja, bolj ko je zemlja mokra in hladna, tanjša in bolj redka mora biti plast zastirke.
  • zastirko pogosto preverimo: odgrnemo jo in preverimo, kakšna je prst pod njo in v kakšnem stanju je spodnja plast zastirke.Sungkup sabut kelapa.jpg

Zastirka glede na letne čase in mesto zastiranja

Zimsko zastirko ponavadi uporabimo za zaščito olesenelih rastlin, ki smo jih posadili pozno jeseni. Za to zastirko je najprimernejša slama, zdrobljeno listje ali listovka in iglice. Položimo jo pozno jeseni, ko se je zemlja že ohladila, vendar še preden zamrzne.
Poletno zastirko uporabimo po tem, ko se prst spomladi že nekoliko ogreje; običajno sredi pomladi. Njena osnovna naloga je, da ogreje prst, zmanjša rast plevelov in ohrani vlago v prsti.
Zastirko, ki vse leto zastira drevesa in grmičevje, jeseni nekoliko odmaknemo od rastlin, da omogočimo, da se les utrdi.
Zastirko izbiramo tudi glede na to, kje jo bomo uporabili. Za zastiranje gred na vrtu običajno uporabljamo slamo. Za zastiranje grmovnic, jagodičevja in dreves uporabljamo koščke lesa, zdrobljeno lubje in iglice.

Vrste materialov za organske zastirke

Koščki lesa
Na splošno ima taka zastirka visoko razmerje med ogljikom in dušikom. To pomeni, da lahko med njenim razpadanjem začasno pride do pomanjkanje dušika v prsti. Temu se najlažje izognemo tako, da poskrbimo za zadostno količino dušika v prsti z zelenim gnojenjem z metuljnicami. Pomembno je da ta zastirka ni predebela (več kot 5 cm), ker lahko zaduši korenine.

Žaganje
Žaganje je priporočljiva zastirka za borovnice in rododendrone ter druge rastline, ki jim ustreza bolj kisla prst. Ko razpada, doda prsti rahlo kisel pH. Enako kot pri zastiranju s koščki lesa lahko pride pri zastiranju z žaganjem do pomanjkanja dušika v prsti. Zastirko iz žaganja je treba obnoviti vsako sezono, saj hitro razpada.

Slama
Slamo (žitna, ovsena, ržena ali ječmenova) je zastirka z ugodno ceno, ki je ni težko nabaviti. Uporabljamo jo kot zimsko zastirko okoli dreves in grmov in kot poletno zastirko na vrtnih gredah in pod jagodami. Slabosti te zastirke so: je vnetljiva, vsebuje semena, privlači glodalce (najboljša zaščita so domači mački), med razpadanjem vpliva na količino dušika (uporabimo zeleno gnojenje), treba jo je obnavljati, lahko jo odnese veter (pomagamo si s polaganjem palic, ki jo zadržijo). Po drugi strani pa je ta zastirka poceni in učinkovito zadržuje vlago ter preprečuje rast plevelov. Kot zimska zastirka učinkovito ščiti nežne korenine mladih dreves pred zmrzaljo.

Pokošena trava in pleveli
Običajno je do teh materialov za zastirko najlažje priti. Plevele, ki jih populimo, lahko takoj porabimo za zastirko, prav tako pokošeno travo. Medtem, ko se bodo rastline sušile, bodo oddajale vlago prsti. Pri uporabi pokošene trave pazimo, da se zastirka ne sprime. To najlažje preprečimo tako, da jo pomešamo z drugimi vrstami zastirke (npr. pleveli).

Iglice
Zastirka iz iglic je primerna za rastline, ki imajo rade bolj kislo prst. Zastirka iz iglic je lepa na pogled, lepo diši, počasi se razgrajuje in se ne zbije, zato je z njo zelo lahko delati.

Zdrobljeno listje in listovka
Listje lahko zdrobimo s posebnim drobilnikom ali pa kar z navadno kosilnico. Lahko pa listje zberemo na kup in počakamo, da nastane listovka, ki jo prav tako lahko uporabimo za zastirko. Pomembno je, da za zastirko ne uporabljamo celega, torej nezdrobljenega listja. Iz listja lahko na površini prsti nastane neprepustna plast, ki ne prepušča zraka in vode, pod njo pa bo se bodo zaradi pomanjkanja zraka razvili anaerobni procesi. Najbolje je, da listje pustimo, da se že samo nekoliko razgradi, preden ga uporabimo za zastirko. To še posebej velja za nekatere vrste listja (hrast, kostanj) zaradi snovi, ki jih vsebujejo. Med razkrajanjem bo zastirka iz listja prsti dodala humus, dušik in druga hranila, zato je zastirka iz listja odlična za vrt.

Courgettes sur lasagnes.jpg

Advertisements