Tag Archive | zdravje

Težke kovine, zastrupljena zemlja

V našem okolju je čedalje več težkih kovin. O tem ni nobenega dvoma. Vprašanje pa je, kaj lahko naredimo? Lahko se držimo za glavo, lahko zapremo oči, lahko ukrepamo. Jaz sem za slednje.

Industrija, umetna gnojila, pesticidi, odplake, so naše okolje v zadnjih desetletjih zastrupila s težkimi kovinami. Nesreče, kot je bila nedavna v vrhniškem Kemisu, stanje še poslabšajo. Težke kovine ne izginejo, akumulirajo se v tleh, od koder prehajajo v rastline, od tam pa v ljudi. Delno pronicajo skozi tla tudi v podtalnico. Tako vstopajo v prehranjevalno verigo in nas zastrupljajo. Posledic za naše zdravje in življenje se pogosto sploh ne zavedamo. Onesnaženje s težkimi kovinami ogroža kakovost zemlje, preživetje rastlin in zdravje ljudi.

Onesnaženje zemlje s težkimi kovinami ima poguben vpliv na življenje mikroorganizmov in biološko raznolikost v zemlji. Onesnaženje zemlje s težkimi kovinami predstavlja nevarnost za okolje in zdravje ljudi še posebej zaradi biomagnifikacije (t.j. kopičenje določenih strupenih snovi v tkivu; višje, ko je organizem v prehranski verigi, večja je v njem koncentracija strupov).

Nekateri od teh elementov so pomembni za žive organizme, drugi ne. Celo koncentracije pomembnih elementov, ki so višje od določenega nivoja, imajo pogubne posledice za zdravje, ker vplivajo na normalen metabolizem živih organizmov. Raziskave o onesnaženju s težkimi kovinami se osredotočajo na naslednje elemente: arzenik (As), kadmij (Cd), krom (Cr), živo srebro (Hg) in svinec (Pb), saj so le-ti toksične in za žive organizme ne nujne težke kovine, in na baker (Cu), nikelj (Ni) in cink (Zn), ki lahko, čeprav so pomembni za življenje organizmov, pri visokih koncentracijah povzročijo zdravstvene težave pri ljudeh ali fitotoksičnost.

Remediacija zemlje je zato nujna, a je težavna naloga, ker je bila zaradi doslej uporabljenih metod povezana z velikimi stroški. Uporaba biooglja in fitoremediacija (vezanje in odstranjevanje težkih kovin s pomočjo posejane ali posajene vegetacije) sta varni in relativno poceni okoljski tehniki, ki imata odličen potencial pri reševanju problematike onesnažene zemlje.

Na fotografiji: remediacija zemlje, obremenjene s težkimi kovinami (področje rudnika) julij 2010 – avgust 2011, s pomočjo biooglja in rastlinskega komposta.

Biooglje

Biooglje je porozen pretežno čisti ogljik, ki ga s pomočjo pirolize pridobimo iz organskih materialov. Biooglje ima značilno visoko sposobnost izmenjave kationov (CEC = cation exchange capacity) in je alkalno. Biooglje ima številne potencialne koristi za zemljo: poveča zemljino biološko aktivnost, zmanjša emisije toplogrednih plinov iz kmetijskih virov in poveča sekvestracijo ogljika v zemlji. Dodano biooglje spremeni kakovost zemlje in omogoči večji pridelek. Večkratne koristi, ki jih prinaša biooglje kot dodatek zemlji, so bile zbrane v knjigi Lehmanna in Josepha (2009), vendar je v njej malo podatkov o učinkih bioooglja na težke kovine v zemlji. Leta 2011 je bila objavljena raziskava o vlogi biooglja pri remediaciji onesnažene zemlje, s posebnim poudarkom na metaloidnem arzeniku (Beesley in ost., 2011). V zadnjih letih je bilo objavljenih še več raziskav o povezavah med bioogljem, težkimi kovinami v zemlji in vegetacijo na njej.

Mehanizem povezav med bioogljem in težkimi kovinami

Lastnosti, ki jih ima biooglje, so odvisne od več dejavnikov: vrste materiala, iz katerega pridelamo biooglje, velikosti delcev, temperature in pogojev, ki vladajo tekom pirolize. Biooglje vpliva na biorazpoložljivi del težkih kovin v zemlji in lahko zmanjša njihovo sposobnost pronicanja. Ena od lastnosti biooglja je, da ima veliko površino, zaradi česar ima veliko kapaciteto vezave težkih kovin. Površinska privlačnost težkih kovin na biooglje je bila že večkrat dokazana z uporabo elektronskega mikroskopa. Alkalnost biooglja je prav tako lahko odgovorna za manjšo razpoložljivost težkih kovin v zemlji, ki smo ji dodali biooglje. Vrednost pH biooglja narašča s temperaturo pri pirolizi. Biooglje lahko zmanjša tudi mobilnost težkih kovin, ker spremeni njihovo redoks stanje.

Raziskave o učinku biooglja na težke kovine v zemlji

Poglejmo nekaj raziskav o vplivu biooglja na zemljo, obremenjeno s težkimi kovinami:

  • Fellet in ost. (2011): biooglje so uporabili za remediacijo zemlje na področju rudnika, ki je bila obremenjena s številnimi težkimi kovinami. Dodano biooglje je zmanjšalo biorazpoložljivost kadmija (Cd), svinca (Pb) in cinka (Zn) in mobilnost kadmija (Cd), kroma (Cr) in svinca (Pb).
  • Park in ost. (2011): biooglje, pripravljeno iz zelenega odpada, je bilo učinkovito pri zmanjševanju vseh težkih kovin, ki so jih preučevali (Cd, Pb, Cu). Po dodanem bioglju se je povečala vezava težkih kovin na organske snovi. Prav tako se je zmanjšala prisotnost Cd in Pb v vodi v zemlji.
  • Uchimiya in ost. (2012a): bioglje, pripravljeno na 700 °C, je bilo bolj učinkovito pri vezavi težkih kovin. Ugotovila sta, da je Cu in Pb relativno lahko stabilizirati v zemlji, medtem ko je odziv Cd in Ni odvisen od vrste bioogjla, dodanega zemlji.
  • Beesley in Marmiroli (2011): ugotovljeno je bilo zadržanje arzenika (As), kadmija (Cd) in cinka (Zn) na površini biooglja. Avtorja sta dokazala, da je bila težka kovina vezana na površje biooglja in da ta proces ni bil takoj reverzibilen.
  • Namgay in ost. (2010): koncentracije Cd, As and Pb v mladih poganjkih koruze so se zmanjšale po dodajanju biooglja v zemljo.
  • Beesley in ost. (2013): ugotovili so zanimivo dejstvo, da se je količina arzenika (As) v vodi v zemlji povečala po dodajanju biooglja, a se je njegov prenos v rastline zmanjšal.
  • Karami in ost. (2011): dodali so biooglje v zemljo v rudnikih, obremenjeno s svincem (Pb) in bakrom (Cu). Ugotovili so, da je dodano biooglje zmanjšalo vsebnost svinca v vodi v zemlji na polovico. Ko so biooglju dodali še kompost iz zelenega rastlinskega odpada, so bile koncentracije svinca (Pb) v porah v zemlji 20-krat nižje kot v kontrolnem vzorcu.

Zaključek

S težkimi kovinami onesnažena zemlja bo po dodajanju biooglja varnejša za rastline, ki bodo zrastle v njej, in za ljudi in živali, ki bodo te rastline zaužili. Raziskave so glede tega jasne, vendar je možnosti za nadaljnje raziskave še zelo veliko. Kljub temu lahko zaključimo, da je uporaba biooglja tudi s stališča razstrupljanja zemlje pomemben dejavnik v ohranjanju in vračanju zdravja v okolje. Nadaljne raziskave potekajo v smeri kombiniranja uporabe biooglja in fitoremediacije. Tak način remediacije zemlje je najcenejši od vseh – fitoremediacija je v primerjavi s postopki odkopavanja in odvažanja zemlje veliko cenejša, stane le 5 % njihove cene. Biooglje, ki ga izberemo za razstrupljanje tal, mora biti varno, kar se tiče vsebnosti strupov (ekološko pridelano), pripravljeno na visoki temperaturi in rahlo alkalno. Biooglje, ki je že obogateno z mikroorganizmi, mikorizo, algami in glistino, bo ne le zmanjšalo možnosti, da bi težke kovine iz zemlje prešle v rastline, pač pa bo tudi pomembno pripomoglo k živosti zemlje in rasti rastlin, ki bodo zrastle na njej (primer takšnega izdelka je Biooglje kompleks blagovne znamke GroChar).

Poglejte še: Biooglje za 1000 let rodovitne prsti

Vir podatkov za članek: Use of phytoremediation and biochar to remediate heavy metal polluted soils: a review

* * *

Advertisements

Kozji kefir

S tem, da že več kot desetletje ne smem jesti kravjega mleka, skute, sira ali smetane, sem se sprijaznila. Kuhati in peči sem se naučila brez mleka, in se mi ta “pomanjkljivost” sploh ne zdi več kaj posebnega. V kupljenih že pripravljenih živilih je mleko skoraj povsod in se mu je nemogoče izogniti, zato bi bilo zame še najbolj zdravo, če bi jedla samo to, kar bi pripravila sama. Včasih si kljub vsemu, kar vem, privoščim kaj “dobrega” … potem mi pa spet curlja iz nosa in kiham kot pri norcih …

Zato mi je v toliko večje veselje početi stvari s kozjim mlekom. Dajem ga v pire, pecivo, palačinke … zadnje čase pa mi je še najbolj všeč predelano v kozji kefir. Tako gostega, kot ga lahko narediš sam iz sveže pomolzenega kozjega mleka, ne dobiš v nobeni trgovini. Gost je kot smetana, ampak ne tako zasiten; gladko steče po grlu in v želodcu pusti lahen, blagodejen občutek. Za bolnike je odličen kozji kefir z žličko domačega medu. Super hitro te postavi na noge. Hudi bolniki (npr. rakavi) pa ga uživajo z žličko hladno stisnjenega lanenega olja.

KAKO PRIPRAVLJAM KEFIR

Za pripravo kozjega kefirja potrebujemo kozje mleko (logika :) in kefirjeve gobice. Slednje so nekakšne majhne bele kroglice, ki jih je z uporabo čedalje več in jih lahko podarimo še komu (tako kot npr. kombučo). Nekaj sem jih že oddevala v posodico, zalila z malo vode in spravila v zamrzovalnik. Za vsak primer, če bi živa kultura odpovedala ali iz kakršnegakoli razloga propadla, je dobro imeti rezervo. Od viška glava ne boli.

Pomolzeno mleko takoj precedim v posodo s pokrovom, dodam gobice in pokrov zaprem. Ves pribor in posoda, tudi cedilo, mora biti plastično ali stekleno, nikoli kovinsko. Posodo za 48 ur pustim stati v kotu pulta, nato precedim. Kefir je pripravljen za uživanje, gobice pa na cedilu splaknem pod vodo in stresem v novo mleko, čez 48 ur bo pripravljen nov kefir.

img_2449

Precejanje kefirja skozi plastično cedilo.

img_2452

Da kefir iz cedila ne steče mimo steklenice, si pomagam z lijem, v katerega položim cedilo.

img_2453

Z leseno kuhalnico poskrbim, da gre ves kefir v steklenico.img_2454

Kefirjeve gobice ostanejo na cedilu. Pod tekočo vodo jih dobro splaknem in shranim v kozarcu z malo vode v hladilniku do naslednje molže.

ZAKAJ JE KORISTNO PITI KEFIR?

Kefir je fermentiran mlečni izdelek, ki ga na Kavkazu pijejo že stoletja. Baje da imajo prav zaradi kefirja veliko potomcev in dolgo življenjsko dobo.

Kefirjeve gobice so sestavljene iz dveh vrst mikroorganizmov, ki se hranijo in razmnožujejo v mleku ter povzročijo, da mleko fermentira v kefir: mlečnokislinske bakterije so na zunanjem delu gobice, kvasovke pa v središču. Vsaka skupina ima točno določeno funkcijo.

Med fermentacijo bakterije in kvasovke za vir hrane uporabijo mleko in ga spreminjajo v enostavnejše snovi: mlečni sladkor (laktozo) v mlečno kislino, mlečne beljakovine v aminokisline in mlečne maščobe v proste maščobne kisline. Pri tem kot stranski produkti nastajajo ogljikov dioksid, vitamini B-kompleksa in snovi, ki delujejo kot zaščita pred bakterijami.

Končni produkt, ki ga s svojim delom ustvarijo kefirjeve gobice, je kefir, ki je lažje prebavljiv in ima višjo prehransko vrednost kot mleko, iz katerega je nastal.

KEFIR

  • je lahko prebavljiv, uravnava prebavo in delovanje črevesja, odpravlja zaprtost
  • pomirjevalno vpliva na živčni sistem in pomaga pri nespečnosti in depresiji
  • pomaga krepiti imunski sistem
  • zagotovi vse potrebne aminokisline
  • nam zagotovi kalcij in magnezij za razvoj kosti, zob in živčnega sistema
  • uravnava holesterol
  • vitamini B-kompleksa pomagajo uravnavati delovanje ledvic, jeter in živčnega sistema
  • kefir lahko uživajo ljudje z laktozno intoleranco

Čistka

Vrt se je počasi začel prazniti, buče, fižol in paradižniki odhajajo en za drugim … na račun več prostora so se razbohotila zelišča in rožice. Narava dela čistko in nekako se mi je zdelo, da je bližajoči se konec poletja idealen čas za kaj takega tudi v hiši in okoli nje. Za to je šlo nekaj dni dela, pa mi ni niti za trenutek žal porabljenega časa. Med uporabnimi stvarmi se je našlo veliko navlake; človek ne bi verjel, kaj vse na pol pri zavesti shranjujemo in sploh ne opazimo, da gre za čistokrvne smeti.

Rezultat sta dve polni tovorni prikolici, ki sta odpotovali na smetišče. Verjetno bo kmalu še ena. Za vse zamudnike, ki so se med akcijo uspeli poskriti po omarah in kotih. Prikolice so pripeljale dobre občutke:

  1. z odhodom odvečnih stvari so pljuča nekako hecno kar sama od sebe začela zajemati več zraka;
  2. na smetišču smo vse stvari vestno pometali v kontejnerje, po spisku, kot je na njih pisalo (papir, trda ali mehka plastika, kovina, gradbeni material …) – upam, da mislijo resno z reciklažo …
  3. in zdaj me že več dni nezmanjšano razveseljuje že sama misel na pospravljeni prostor.

Končno. Tega brezkompromisnega razsmetenja sem si več ali manj neprestano in več ali manj močno želela dve desetletji. Zdaj sem dobila. V podrobnosti ne bom šla, zakaj in kako, samo tole – želje, če so res naše, se nam izpolnijo. Želja, ki niso zares naše, si ne želimo čisto zares. Samo zdi se nam, da bi bilo za nas dobro, če bi se nam izpolnile. Kako jih ločimo med sabo, ti dve vrsti želja? Preprosto. Za željo, ki ni zares moja, se mi ne da zares potrudit. Za željo, ki je zares moja, bom premaknila gore. Zato sem falirala dva faksa (ko sem bila še brez kakšnih posebnih obveznosti), nato pa z veseljem doštudirala in z devetko diplomirala z dvema puncama, še ne povsem dokončano hišo in službo za polni delovni čas. Za željo, da bi živela v smeteh prostem, urejenem in čistem prostoru, sem morala premaknit goro. Jasno? Kot beli dan.

Rezultat iskanja slik za if it is important to you will find a way

Če je pomembno zate, boš našel način. Če ni, boš poiskal izgovor.

Stran metanje ni pomembno samo za boljše dihanje; pomembno je za vse, kar počnemo. Za odnose, za zdravje, za posel, za obilje. Stvari so energija, zato morajo imeti možnost pretoka; če tega ni, se usmradijo. Nič drugače ni to, kot s prebavo. Če bi radi v svoje življenje privabili kaj novega, boljšega, se moramo najprej znebiti starega. Ja, vem, čez 7 let naj bi še vse prišlo prav. Po mojih izkušnjah ne. Če pa že – do takrat lahko mirne duše počaka kje drugje; če bom zadevo čez 7 let potrebovala, jo bom že nabavila :).

V prostorih, ki so očiščeni, so zdaj samo stvari, ki jih rabimo, in vsaka ima svoj “dom”. Zato je ne bo težko najti.

————————————————————————————————————————

Malo sem šla brskat še po spletu, kako stran metanje prinese obilje, in našla veliko člankov na to temo. Tole je nekaj povzetkov:

Razsmetenje življenja prinese olajšanje in obilje.

Stvari, ki jih shranjujemo, tako fizično kot psihično, imajo vpliv na naše življenje. 

Navlaka blokira pretok energije. Kadar so naša življenja polna navlake in neželenih stvari, v njih ni prostora za obilje, pa če si ga še tako želimo. Zato se je treba, preden lahko dobimo nove stvari, znebiti starih. Za vsako novo vsaj eno staro odpustimo. To velja tudi za duševni in čustveni prostor. Velja za zamere: odrekamo si odpustiti, potem se pa čudimo, zakaj težko čutimo hvaležnost ali resnično cenimo stvari, ki so pomembne.

“Navlaka je vse, česar ne maramo, ne uporabljamo, ali ne potrebujemo. Prost pretok energije prinese zdravje, bogastvo, ljubezen in obilje. Navlaka zapre pretok energije in povzroči zastajanje, izčrpanost, in obup,” piše Dana Claudat. Stran metanje prinese lahkotnost, občutek svobode in več energije. Navlaka nas upočasnjuje in bremeni.  Ljudje s težavami (zdravstvenimi, psihičnimi, finančnimi, poslovnimi) so velikokrat obdani s kupi navlake.

Rezultat iskanja slik za cluttered living room

Navodila za razsmetenje:

  1. pregledamo prostore; vreče ali škatle napolnimo z odvečnimi stvarmi, ki jih nato prodamo, podarimo ali odvržemo stran.
  2. ničesar ne obdržimo “za vsak primer”.
  3. ne obdržimo ničesar, za kar nam ni jasno, za kaj se uporablja.
  4. prostor za spomine ni na policah, ampak v glavi in srcu.
  5. oblek, ki jih nismo oblekli dve leti, se znebimo. Manj je več. Če zjutraj stojite pred omaro, ker ne veste, kaj obleči, imate preveč, ne premalo oblek.
  6. stare brisače in odeje podarite zavetiščem za živali. Svojim otrokom jih gotovo ne boste dali za poročno darilo – zakaj bi jih torej hranili?
  7. pod posteljo ne shranjujemo NIČESAR. Razen če bi radi še naprej slabo spali.
  8. make-up, starejši od enega leta, je “nevarni odpadek”. 
  9. posoda, lonci – obdržite novo in uporabno; v omaricah mora biti prostor, da je veselje vzeti stvar iz njih, ne tveganje.
  10. darila, ki vam niso všeč: ohranite misel na pozornost, stvari ne.
  11. otroška oblačila in igrače: nekomu drugemu bodo prišla zelo prav (razen … Lego kocke so večne :)
  12. še uporabne stvari podarite, lahko tukaj: Center ponovne uporabe  

Rezultat iskanja slik za decluttered living room

Navlaka nas vleče dol, pa če se tega zavedamo ali ne. Ko jo začnemo odstranjevati, nas zasvoji nov občutek svobode. Merilo za to, kaj navlaka je, in kaj ni, so tri vprašanja:
Imam to rad/a?
Uporabljam to stvar?
Ali ta stvar še deluje?

Odstranite. Podarite. Če boste zadevo morda še kdaj potrebovali, si jo boste že lahko privoščili. V življenju, iz katerega odstranimo navlako, zrastejo temelji za nov začetek.