Tag Archive | paradižnik

Paradižniki umirajo, a tudi za to obstaja rešitev.

Zadnjič sem nekje prebrala, da obolelih paradižnikov ni mogoče pozdraviti na ekološki način, pač pa je možna samo preventiva. To ne bo držalo. Homeopatski pripravki za rastline iz Gajinega vrta imajo ekološki certifikat, paradižnike pa lahko pozdravimo z njimi tudi, ko so že bolni.

Gospa Jožika iz Leskovca pri Krškem je s pomočjo homeopatije pozdravila paradižnike in odgnala polže s svojega vrta (pa ne samo ona, tudi vsi tisti vrtičkarji iz njenega kraja, ki so jo imeli priložnost vprašati za nasvet in navodila).

O svoji izkušnji mi je napisala takole:

Pozdravljena Bojca!

V letošnjem letu je pri nas velik problem paradižnik! Veliko ljudi ga je v obupu populilo z vrta zaradi krompirjeve plesni. Meni in uporabnikom homeopatskih pripravkov, pa ga je uspelo obdržati in veselo raste naprej. Mogoče komu pride prav moja izkušnja:

Ob pojavu goste nočne megle ob polni luni (5. Junij) je paradižnik čez noč zbolel, zjutraj je bil videti, kot, da ga je nekdo polil z vročo vodo. Takoj sem očistila vse prizadete liste in poganjke (ni ga ostalo veliko), pripravila NATRIUM SULPHURICUM C30 – 15 granul na 15 l vode in vse zalila (8 sadik). To sem ponovila 3 x vsako jutro, naredila 3 dni pavze in ponovno ponovila zalivanje z NATRIUM SULPHURICUM C30 še tri dni. Tudi paradižniki, ki so imeli črno steblo, ki ga ni bilo mogoče odstraniti, se je bolezen posušila in pozdravila, plodovi pa so ostali zdravi in se veselo debelijo, drobni paradižnik pa že zori. Tako so ozdravili paradižnik tudi ostali, ki so upoštevali moj nasvet.

Zanimivo je tudi to, da sva z možem letos vrt poškropila 3 x s HELIX TOSTA. Rezultat: izginili so tudi črni usnjati polži, ki jejo krompir in korenje – lani so me spravili skoraj ob ves krompir, tudi o preostalih polžih ni niti sledu. V vrtu letos, kljub veliki vlagi, nisem našla še niti enega polža. Mislim, da je tu pomembna tudi dosledna uporaba (vsaj enkrat na mesec).

Imela sem primere, ko so stranke kupile Helix tosta, vendar si niso vzele časa, da bi ga uporabile in z njim poškropile, ampak so še naprej tarnale nad polži. V takem primeru pa jim žal ne moreš pomagati.

Pa, da ne boste mislila – takih primerov je kar nekaj. Izgleda, da je za nekatere še vedno najlažje kupiti strup in ga pometati po tleh in potem ta strup pojesti (groza). Polži pa se po nekaj dneh spet veselo vrnejo in kot rečete vi: ponovi vajo – polži pa tudi, pa strup v zemlji …

Rezultat iskanja slik za tomato plant blight

Rezultat iskanja slik za tomato plant blight

 

P.S. Če imate bolne paradižnike – nikoli ni prepozno za zdravljenje!

Prepozno bi bilo edino v enem primeru: če ste jih že zmetali z vrta.

Homeopatija namreč deluje tudi konec avgusta :).

Jožikinemu nasvetu bi dodala še biooglje – tega ga. Jožika ni omenila, ker ga je na vrt dodala že lani in spet letos spomladi; kdor ga ni, pa ga lahko doda kadarkoli, tudi sredi ali proti koncu rastne sezone.

Epsomska sol in dva paradižnika

Slika pove več kot 1000 besed.

Na posnetku sta dva paradižnika, posajena v povsem enako prst, do dneva enako stara, do nedavnega povsem enako negovana. V vseh pogledih kot dvojčka.

Še pred desetimi dnevi sta bila povsem enaka.

Potem je, 10 dni nazaj, tisti na levi dobil žlico Epsomske soli, raztopljene v dveh litrih vode. Tisti na desni pa ne.

Danes je med njima očitna razlika: tisti na levi je bolj zelen, močnejši in bolj zdrav.

Poglejte sami: 10-dnevni test z Epsomsko soljo in paradižnikom:

 

P.S. Epsomska sol je povsem naravna snov, magnezijev sulfat (MgSO4), ki jo lahko uporabljamo na ohoho načinov … ne le na vrtu, tudi za namakanje, ko imamo musklfiber zaradi preveč gibanja, ko nas mučijo krči v mišicah zaradi pomanjkanja magnezija. Magnezija ne potrebujejo nujno le paprike, paradižnik in vrtnice, pač pa vse vrtne rastline, prav tako močno pa tudi mi. Kako ubijemo dve muhi na mah? Najprej namakamo sebe (celo telo v kadi ali zgolj noge v lavorju), potem pa z raztopino zalijemo sadike v lončkih ali rastline na vrtu.

Kdaj lahko sadimo plodovke, pove temperatura tal

DSCI0824Kdaj lahko sadimo v tla plodovke?

Za plodovke morajo imeti tla vsaj 15 °C. Če jih bomo na vrt posadili prej, se bodo korenine slabo in počasi razvijale. Če bo še zelo deževalo (kot je to sedaj), rastlina v mokroti in hladu najprej preprosto vegetira, potem pa propade od vsega hudega. Za primer: danes ima zemlja v Postojni, v globini 10 cm, samo 4,1 °C. Kar je absolutno premalo, da bi bile paprike in paradižniki srečni.

Za primerjavo: blitvi je dovolj že 6 °C, brokoliju pa 5 °C.

Temperaturo tal lahko izmerimo sami, če imamo ustrezen termometer (termometer za merjenje temperature v tleh).

Za nekaj slovenskih krajev pa podatke najdete na TEJLE POVEZAVI:  Trenutne temperature tal v Sloveniji

Lahko temperaturo tal dvignemo in ohranimo toploto v njih?
Lahko, načinov je več:

  1. S pomočjo biooglja, ki ga posujemo okoli rastlin. Dokazano je, da je zemlja, po kateri je posutega nekaj biooglja, hitreje, bolje in dlje časa ogreta, kot če je brez njega. Žlica ali dve biooglja, posutega okoli vznožja rastline, sta dovolj, da vsrkata razpoložljivo sončno toploto in jo ohranita dolgo v noč, pa še rastlina bo močnejša in odpornejša, ker bo bolj nahranjena.
  2. Kamniti grelci: plodovkam na severno stran postavimo po en kamniti grelec: kamen ali skalo (pa ne za pol kamnoloma velike, jasno). Ti čez dan zbirajo toploto in jo ponoči oddajajo rastlinam, ki raste na njihovi južni strani.
  3. Zastirka, do 3 cm je bo dovolj. Uporabimo logiko: pokrijemo segreta tla, ne mrzlih! Če bomo pokrivali ohlajena tla, bo hlad v njih ostal, če topla, bo v njih dlje časa ostala toplota. Dokazano je, da je nihanje temperature v pokritih tleh veliko manjše, kot v odkritih. Rastline ne marajo šokov, zato so jim po godu čim manjša nihanja, tudi glede temperature je tako. Z zastirko ravnamo razumno, ne na pamet, in glede na količino padavin, na količino sonca, temperature …
  4. Sončne pasti: vrtne grede lahko oblikujemo v obliki podkve, ki ujame sonce. Pogoj je seveda, da sonca sploh kaj je …

Še tole: če bi izmerili temperaturo na različnih delih vrta, bi ugotovili, kako velike so lahko razlike. Še zlasti hladni žepi, v katerih se še dolgo v dan zadržuje hladen nočni zrak, so lahko nevarni. Vsak vrt je drugačen, zato tukaj ni pravil – le z opazovanjem lahko ugotovimo, kakšni in kako različni so pogoji na našem vrtu.

Veriga je močna toliko, kot njen najšibkejši člen: Liebigov zakon minimuma

Prst je mama vsega živega na kopnem našega planeta. Če nečesa ni v njej, ali pa do tega ni mogoče priti, bodo imeli tisti, ki naj bi iz te zemlje zrasli, težave.

Razumet, povezovat, raziskovat, je zanimivo in zabavno. Ko razumemo okolico, lahko predvidimo posledice; in potem lahko nanje vplivamo. Zadnjič sem prijatelja (nekaj ga je morilo, pa ni važno, kaj – pravilo velja za vse enako), vprašala: od česa je pa odvisno, kaj se zgodi? Kaj vpliva na to? Kaj sproži dogajanje? Rekel je: ne vem. Če ne vemo, ni mogoče nič narediti, samo čakamo lahko, kaj se bo zgodilo. Kadar to, kar se zgodi, ni zelo pomembno, tudi vzroki za dogodek niso kaj prida pomembni. Ko pa je, je še kako pomembno, kaj je zadaj. Resnica je vedno, ampak vedno logična. In iskanje tistega, kar je zadaj, je praksa, ki je zabavna.

Pokukati v to, kaj je nekdo pred nami že pogruntal, prav tako. Na Justusa von Liebiga sem naletela že pred časom, ko sem brala švicarsko revijo o biooglju. Poleg vsega ostalega, kar je počel, je bil navdušen nad bioogljem. Pred smrtjo si je zaželel, da bi ga z njim zasuli v krsti, ker bi se tako njegovo telo ohranilo. Tako veliko moč ima čisto biooglje – razkuži in ohrani snovi, ki jih vložimo vanj. Potem pa najdem še tale zakon minimuma. Njegov pravi avtor je Carl Sprenger, Liebig pa ga je populariziral in ga znal smiselno uporabiti v kmetijstvu.

Na sliki: Liebigov čeber

Pri njegovem zakonu gre za tole: o uspehu ali neuspehu sistema odloča tisti od vseh ključnih elementov, ki ga je v sistemu najmanj.


V kmetijstvu se ta zakon razlaga takole: rast rastlin ni kontrolirana s skupno količino vseh potrebnih hranilnih snovi, pač pa s tistim elementom, ki ga je najmanj.
Odloča torej najšibkejši člen, mali marginalec :).

 

Zato besno trošenje čedalje večjih količin NPK gnojil po njivah in vrtovih ne pomaga. Vodi le v onesnaženje podtalnice in morij, kjer se biotopi zaradi tega že spreminjajo. In v zaslužek kemičnih tovarn, ki umetna gnojila proizvajajo. In zato tudi veliko gnoja na vrtu ne pomeni tudi velikih glav solate in lepega paradižnika.

 

Če manjka ključni, mali, marginalni element, dodajanje še tako velikih količin ostalih elementov ne bo čisto nič pomagalo. Ravno nasprotno, prineslo nam bodo še več in novih težav.

Zdi se suhoparno, posledice pa so čisto konkretne in popolnoma nič zabavne.

V praksi in z vidika paradižnika na vrtu ta zakon izgleda takole: zaradi pomanjkanja magnezija v prsti paradižniki ne morejo dobiti dovolj kalija in kalcija, in zbolijo … magnezija je lahko v zemlji premalo kar tako, a je to redko – pogosteje to povzročimo sami, ker preveč gnojimo (zaradi česar je zato v prsti preveč dušika, ta pa prepreči delovanje magnezija). In krog je sklenjen. V primeru paradižnika je magnezij tisti mejni element, ki odloča o njegovem zdravju (enako je pri paprikah, vrtnicah in tudi drevesih, ker sodijo prav tako kot vrtnice v rod roževcev).

Rešitev za paprike, paradižnike in vrtnice je preprosta: ne pretiravamo z gnojem (če ga sploh dodati: težko ga je dobiti, dobrega, zdravega, brez kemije; alternativa je kompost in obogateno biooglje), rastlinam pa dodamo magnezij v naravni obliki (Epsomska sol).

Bolezen je vedno posledica neravnovesja, ni pa vedno najlažje pogruntati, kaj je v ozadju. Užitek, ko odkriješ skrivnost, je zato še toliko večji :).

Paradižniki pozdravljeni :)

Kolega Mare, ki mi je poslal fotke obolelih paradižnikov, je kljub skepsi (“Bojca, a tale majhna flaška z micenimi globulami naj bi pomagala, pa mal biooglja … a si ti mal čarovnice, al kaj??” :) resno vzel zadevo in se držal vsega, kar sem mu svetovala. Vsak paradižnik je dobil pest biooglja in zalivanje s Carbo vegetabilisom (5 globul raztopimo v litru vode, damo v škropilnico s še 9 litri vode, nato pa s pripravkom zalivamo 3 do 4 x na 2 do 3 dni; če je zemlja namočena od dežja, uporabimo nerazredčen pripravek).

Rezultat je fantastičen. Pravkar mi je poslal fotografije čudovitih, zdravih, polnih paradižnikov. Kako sva se jih lotila, sem napisala TUKAJ. Zdaj pa poglejte, kakšni so njegovi paradajzi zdaj :).

WP_000082 WP_000083 WP_000084 WP_000085 WP_000086 WP_000087 WP_000088 WP_000100 WP_000101 WP_000102 WP_000103 WP_000105 WP_000106 WP_000107 WP_000109

Paradižnikovo plesen se da pozdraviti – s homeopatskimi globulami Carbo vegetabilis C30

Kolega Mare mi je poslal fotografije svojega paradižnika in vprašanje …
V__B900

Na sliki: zgodna faza obolenja; plesen se začne na konicah in robovih listov, hitro prekrije večje površine, na koncu vse, tudi stebla porjavijo in se posušijo, rastlina propade.
Mare mi je napisal: “KAJ JE NAROBE Z NJIM? Včasih sem na robu njive posadil nekaj sadik, jih zalival ali pa tudi ne, pa je bilo vsako leto še preveč paradajza … zdaj ima pa vse: gnoj, zalivanje, pa nikoli po listih, strehico, … in rezultat? Takle, vidiš na fotki :(. Kaj se da narediti? Se ga da rešiti?”
Aha, mislim, da se ga da :)
Paradajzi, pa če nam je všeč ali ne, niso kar tako. Nekaj osnovnih pravil moramo poznati in jih nikoli kršiti. Pravila so: 1. ne pregnojimo zemlje, 2. nikoli ne zalivamo po listih, 3. kolobarimo, 4. ne tlačimo jih skupaj, 5. okrepimo tla, 6. zganjamo preventivo ali vsaj kurativo s homeopatijo, 7. ne šokiramo jih z izmeničnim pomanjkanjem in preobilico vode.
1. Ne pregnojimo zemlje
Preveč gnoja pomeni preveč dušika. Zaradi tega bo rastlina naredila veliko listne mase, pa malo cvetov in plodov; gost grm pomeni, da se bo paradižnik težje posušil – več vlage pomeni večjo možnost za plesen. Predvsem pa veliko dušika pomeni, da bo rastlina težje prišla do kalcija in kalija v tleh (ker se pač dušik tako močno tišči naprej …), tudi če bo teh dveh elementov v zemlji dovolj. Pomanjkanje kalcija se kaže kot temne lise na dnu ploda, iz katerih se razvije gniloba in plesen, ki se postopoma razširi na vso rastlino. Pomanjkanje kalija pa tako, da predel ploda okoli peclja ostane rumeno zelen, tudi ko je ostali del ploda že rdeč in zrel. Plod nikoli povsem ne dozori, pač pa nekako otrdi, oleseni.
Logika dogajanja je preprosta: pomanjkanje mineralov povzroči, da je rastlina bolj šibka, zato nagnjena k boleznim, in hitro je plesen tu. Plesen je tudi v tem primeru simptom, ne osnovna bolezen. Holistika deluje tudi v rastlinskem svetu :).
2. Paradižnika nikoli ne zalivamo po listih
3. Kolobarimo
Če se da, na 4 leta; če ne pa vsaj toliko kot lahko. Razhudnikov (krompir, paradižnik, tobak, jajčevec) ne sadimo skupaj. Paradižnik in krompir imata iste bolezni.
4. Ne tlačimo jih skupaj
Preveč na tesno posajeni paradižniki bodo trpeli, premalo zraka, svetlobe, težko se bodo osušili … hitro oslabeli in raje zboleli.
5. Ne šokiramo jih z izmeničnim pomanjkanjem in preobilico vode
Neenakomerno zalivanje, enkrat premalo, enkrat preveč, površinsko, nezadostno, ne le da oslabi rastlino. Je tudi dodaten vzrok, da rastlina ne more izkoristiti kalcija v tleh (posledice – glej točko 1).
6. Okrepimo tla
Z gnojem ja, ko je treba – a to je na nekaj let ali nič, če imamo močan domač kompost. Redno vsako leto pa dodamo biooglje obogateno z mikroorganizmi, po skodelico na sadiko. Biooglje kompleks lahko dodamo kadarkoli, tudi med sezono – deluje takoj in ostane v prsti, paradižnik pa ima večjo možnost, da bo do konca sezone zdrav in močan.
7. Zganjamo preventivo ali vsaj kurativo s homeopatijo
Za paradižnike je takrat, ko se plesen že pojavi, pravi homeopatski pripravek Carbo Vegetabilis (lahko ga naročite v Gajinem vrtu, po telefonu 040 325 939 ali na moj mail bojca@gajin-vrt.com. Cena za stekleničko z 10 g globul (kar je 235 globul, sem preštela :) – je 9,70 €. Steklenička bo zadoščala za zelo dolgo časa, ali za celo ulico.
… nekaj moram priznati … zadnje mesece se učim o homeopatiji za rastline in sem čedalje bolj navdušena. Je v skladu s tem, kamor plujem zadnja leta, holističen pristop do zdravja – in razlika z ljudmi je edino ta – ljudje lahko sami povedo, kaj jih muči, opišejo svoje simptome, povedo, kje jih boli … rastline tega ne morejo, zato smo ljudje njihovi glasniki. Tako kot Mare – on je glasnik svojih paradajzov :). Še nekaj sem mu pozabila reči: Mare poje v operi. Če bi svojih paradajzom privoščil kakšen košček arije, recino Sarastra iz Čarobne piščali, o, koliko hitreje bi se spet postavili na noge :).
Maretu sem poslala osebna :) navodila za zdravljenje njegovih paradajzov:
​Posledica pomanjkanja minera​lov je oslabljena rastlina, ki je bolj dovzetna za bolezni – v primeru paradižnikov največkrat krompirjeva/paradižnikova plesen. Če prav razumem, se je začelo na plodovih, vidi se tudi že na listih.
Rešitev:
1. Nujno: enakomerno in redno zalivanje, predvsem pa zadostno. Zemlja mora biti vedno vlažna v globini 30 cm (na površju bo lahko videti suha – da te to ne zavede). NIKOLI ne zalivamo po listih in nikoli, ko na paradižnike sije sonce! Še boljši je kapljični sistem zalivanja ali olla namakalni sistem (z glinastimi bučkami – enakomerna oskrba z vodo).
2. Nujno: Homeopatsko zdravilo proti paradižnikovi plesni Carbo vegetabilis C30 (stane 9,70 €). 4 zaporedne dni zalivamo rastlino z vodo s homeopatskimi globulami (5 globul na 1 l vode). V steklenički z 10 g je cca 235 globul – dovolj za dolgo časa.​
3. Dodatno lahko kalcij (dobi se v semenarni – če bi rad bil prepričan, če ga sploh rabiš, naroči analizo zemlje, a ni poceni) in biooglje kompleks (majhna skodelica vsaki rastlini) – cena 9,95 € za kg ali 87 € za 20 kg (dovolj za povprečno velik vrt), ki zadržuje vodo in hranila, da ni več šokov – izmenična moča in suša sta šok za paradižnike.
4. Pomembno je tudi, koliko prostora imajo paradižniki, če so posajeni preveč skupaj, ni dobro.​ Zdaj se jih seveda ne sme presajati, lahko pa se to upošteva naslednje leto.
5. Obtrgati, ali še bolje, porezati obolele liste, če to ne pomeni, da bo rastlina potem povsem gola; mora jih imeti dovolj, da bo lahko preživela, brez fotosinteze to ne bo možno. Obolele liste in plodove damo lahko na sredo kompostnega kupa, kjer se temperatura dvigne do 60 °C (če je pravilno sestavljen in pripravljen), sicer te plodove in liste raje sežgemo.
6. Pazimo, da z rokami ne prenašamo bolezni. Ne prijemamo (na videz) zdravih delov rastline. Roke, rokavice in orodje očistimo po delu z obolelimi deli rastline.
Še tole:
paradižniki so, kot vse plodovke (razhudniki in bučevke) zelo požrešni, kar se tiče vode in hranil v tleh; vendar pa pregnojena zemlja deluje na rastline slabo: zaradi preveč gnoja bo v zemlji preveč dušika, paradižniki bodo imeli ogromno listne mase, pa malo cvetja in plodov; zaradi obilice dušika bodo težje prišli do kalcija in kalija (tudi če bo teh dveh elementov v zemlji sicer dovolj), zato bodo bolj nagnjeni k boleznim (paradižnikova plesen).
Rešitev: pazimo, da zemlje ne pregnojimo.
aha, pa še to …
– paradižnika in krompirja ne sadimo blizu – oba sta razhudnika in imata iste bolezni
– kolobar za paradižnik je 4 leta (če ne gre, prav, ampak vsaj ne vsako leto na isto mesto …)
– pokrivanje paradižnikov s strehico ni zanesljiva rešitev; spore plesni se prenašajo tudi po zraku, z rokami … v hišicah pa paradižnik pogosto napade druga težava: bela mušica.
Rešitev je: vzgojiti zdrave, odporne rastline in jih opremiti s hrano od spodaj (z mikroorganizmi obogateno biooglje) in zgoraj (homeopatska zdravila za rastline).
P.S. Paradajze smo rešili – kakšni so bili po zdravljenu, sem objavila TUKAJ.

Paradižniki, nematode in obogateno biooglje

Že na malem domačem vrtu je človeku hudo, če kaj ne uspe. Ko pa zbolijo celi nasadi v rastlinjaku ali na njivi, njihov pridelek pa je vir zaslužka za lastnike, se hec neha. Večina profesionalnih pridelovalcev se zato ne otepa kemikalij in umetnih gnojil – riziko, da bi jim posel propadel, je prevelik …

Za ekološke profesionalce, ki se jim nestrupene metode ne zdijo hokus pokus, pa vseeno obstajajo poti. Iz VB sem dobila članek o tem, kako so z obogatenim bioogljem rešili pred propadom rastlinjak z ekološko pridelavo paradižnikov na Portugalskem. Ne le, da so paradižnike, ki so jih žrle nematode, pozdravili, tudi pridelek je bil na koncu občutno večji: za 7 %. Ker so tudi naši paradižniki vsako leto bolni, me je zanimalo, kaj so pogruntali tokrat.

Biooglje kompleks GroChar smo dodali v peščeno prst v našem rastlinjaku.
Pridelek se je povečal za 7 %, okuženost z nematodami se je zmanjšala.”
Paul Howlett, Head of Agronomy at Vitacress Tomatoes
*
Nematode ali krompirjeve ogorčice so mikroskopski črvi, ki naredijo veliko škode na krompirju, paradižnikih in jajčevcih, v slast jim gredo tudi buče, čebula, korenje, bamija, grah in fižol. Na prvi pogled rastlinam ni videti, da jih tam spodaj (v koreninah) nekaj žre – sprva so samo manjše in slabše razvite od zdravih sorodnic. Začne se tako, da spodnji paradižnikovi listi postajajo rumeni, nato se zvijejo, počasi sušijo … bolezen napreduje po steblu navzgor. Sčasoma se razlika čedalje bolj opazi, na koncu rastline propadejo. Z ogorčicami okužena prst bo takšna tudi naslednje leto. Razhudnikov (paradižnik, paprika, krompir) zato nikoli ne sadimo več let zapovrstjo na istem mestu in nikoli kot sosede.
*
Nematode poškodujejo korenine in tako preprečijo absorbcijo vode in hranilnih snovi, kar se kaže kot venenje. Okužene rastline postanejo tudi bolj dovzetne za druge bolezni – in plesen ima veselje. Naloga plesni je namreč, da iz narave odstrani vse, kar ne more živeti – očisti naravo tistih, ki niso sposobni preživeti. Torej je plesen nekakšna mrhovinarka rastlinskega sveta, ki naredi prostor za nova bitja. Tudi tukaj je bistvo skrito očem – nevidne ogorčice so pravi vir zla, plesen samo dokonča in počisti za njimi … poanta torej ni v borbi proti plesni, pač pa oživitev prsti in krepitev paradižnika. Zdaj razumem na videz čudno dejstvo, da komu niti skrbno s strehicami pokriti paradižnik ne uspe, komu drugemu pa raste povsod okoli hiše, na najbolj nemogočih mestih, in je srečen.
*
Najbolj učinkovita metoda za boj z nematodami je izboljšanje tal, ki omogoči, da zemljo osvojijo koristni mikroorganizmi, ki bodo učinkovito konkurirali nematodam. V bogati, živi zemlji, bo ustvarjeno močno in zdravo ravnovesje vseh živih bitij, in škodljive nematode ne bodo mogle prevladati. In v močni, zdravi zemlji bodo tudi rastline močne in zdrave, z močnim imunskim sistemom – in takšne se bodo boleznim uspešno uprle. Logično, ne :).
*
In kako je bilo na Portugalskem? V Vitacressovem rastlinjaku so se kolonije mikoriznih gliv iz obogatenega biooglja GroChar (v Sloveniji ga lahko dobite v podjetju Gajin vrt pod imenom Biooglje kompleks) lotile parazitskih Meloidogyne nematod: najprej so jih privabile, potem pa požrle in tako zaščitile koreninice paradižnika.
*
Šef Vitacressa, Paul Howlett, je povedal tole: “Vse skupaj se je zgodilo v najbolj kritičnem obdobju našega dela. Na Portugalskem gojimo paradižnike pozimi in z njimi zalagamo dežele, kjer takrat ne raste. V času, ko je zaradi krajšega dneva svetlobe manj, je obogateno biooglje pospešilo razvoj korenin in hkrati rastline zaščitilo pred škodljivimi mikroorganizmi.”
*
Povezavo na članek za vse, ki vam angleščina ne dela težav, objavljam tukaj: Portugal Vitacress combats nematodes with biochar based soil improver.
Še ena slika iz rastlinjaka: rastline so po dodanem Biooglju kompleks že na pogled drugačne: so močnejše, bolj izrazito zeleno obarvane, listi so bleščeči in zdravi, paradižniki imajo tudi več cvetov.