Tag Archive | paprike

Epsomska sol in dva paradižnika

Slika pove več kot 1000 besed.

Na posnetku sta dva paradižnika, posajena v povsem enako prst, do dneva enako stara, do nedavnega povsem enako negovana. V vseh pogledih kot dvojčka.

Še pred desetimi dnevi sta bila povsem enaka.

Potem je, 10 dni nazaj, tisti na levi dobil žlico Epsomske soli, raztopljene v dveh litrih vode. Tisti na desni pa ne.

Danes je med njima očitna razlika: tisti na levi je bolj zelen, močnejši in bolj zdrav.

Poglejte sami: 10-dnevni test z Epsomsko soljo in paradižnikom:

 

P.S. Epsomska sol je povsem naravna snov, magnezijev sulfat (MgSO4), ki jo lahko uporabljamo na ohoho načinov … ne le na vrtu, tudi za namakanje, ko imamo musklfiber zaradi preveč gibanja, ko nas mučijo krči v mišicah zaradi pomanjkanja magnezija. Magnezija ne potrebujejo nujno le paprike, paradižnik in vrtnice, pač pa vse vrtne rastline, prav tako močno pa tudi mi. Kako ubijemo dve muhi na mah? Najprej namakamo sebe (celo telo v kadi ali zgolj noge v lavorju), potem pa z raztopino zalijemo sadike v lončkih ali rastline na vrtu.

Kdaj lahko sadimo plodovke, pove temperatura tal

DSCI0824Kdaj lahko sadimo v tla plodovke?

Za plodovke morajo imeti tla vsaj 15 °C. Če jih bomo na vrt posadili prej, se bodo korenine slabo in počasi razvijale. Če bo še zelo deževalo (kot je to sedaj), rastlina v mokroti in hladu najprej preprosto vegetira, potem pa propade od vsega hudega. Za primer: danes ima zemlja v Postojni, v globini 10 cm, samo 4,1 °C. Kar je absolutno premalo, da bi bile paprike in paradižniki srečni.

Za primerjavo: blitvi je dovolj že 6 °C, brokoliju pa 5 °C.

Temperaturo tal lahko izmerimo sami, če imamo ustrezen termometer (termometer za merjenje temperature v tleh).

Za nekaj slovenskih krajev pa podatke najdete na TEJLE POVEZAVI:  Trenutne temperature tal v Sloveniji

Lahko temperaturo tal dvignemo in ohranimo toploto v njih?
Lahko, načinov je več:

  1. S pomočjo biooglja, ki ga posujemo okoli rastlin. Dokazano je, da je zemlja, po kateri je posutega nekaj biooglja, hitreje, bolje in dlje časa ogreta, kot če je brez njega. Žlica ali dve biooglja, posutega okoli vznožja rastline, sta dovolj, da vsrkata razpoložljivo sončno toploto in jo ohranita dolgo v noč, pa še rastlina bo močnejša in odpornejša, ker bo bolj nahranjena.
  2. Kamniti grelci: plodovkam na severno stran postavimo po en kamniti grelec: kamen ali skalo (pa ne za pol kamnoloma velike, jasno). Ti čez dan zbirajo toploto in jo ponoči oddajajo rastlinam, ki raste na njihovi južni strani.
  3. Zastirka, do 3 cm je bo dovolj. Uporabimo logiko: pokrijemo segreta tla, ne mrzlih! Če bomo pokrivali ohlajena tla, bo hlad v njih ostal, če topla, bo v njih dlje časa ostala toplota. Dokazano je, da je nihanje temperature v pokritih tleh veliko manjše, kot v odkritih. Rastline ne marajo šokov, zato so jim po godu čim manjša nihanja, tudi glede temperature je tako. Z zastirko ravnamo razumno, ne na pamet, in glede na količino padavin, na količino sonca, temperature …
  4. Sončne pasti: vrtne grede lahko oblikujemo v obliki podkve, ki ujame sonce. Pogoj je seveda, da sonca sploh kaj je …

Še tole: če bi izmerili temperaturo na različnih delih vrta, bi ugotovili, kako velike so lahko razlike. Še zlasti hladni žepi, v katerih se še dolgo v dan zadržuje hladen nočni zrak, so lahko nevarni. Vsak vrt je drugačen, zato tukaj ni pravil – le z opazovanjem lahko ugotovimo, kakšni in kako različni so pogoji na našem vrtu.