Tag Archive | vrt

Verin vrt z visokimi gredami

Na fotografijah, posnetih lani, je vrt gospe Vere. Visoke grede je naredila po “reglcih”, v zadnjo plast dodala kompost in biooglje, in pridelala ogromno zdrave zelenjave, ki je kar buhtela iz okvirjev. Če bolje pogledate, boste videli, da je vrt nastal na zelenici ob hiši, torej na zemlji, ki je praviloma preveč revna in pusta, da bi v njej zelenjava dobro uspevala. Če pa jo pravilno obdelamo, nahranimo, oživimo s kompostom in bioogljem, pa lahko iz še tako slabe osnove naredimo rajski vrt. Kot ga je gospa Vera :)

Na tej povezavi imate več informacij, kako lahko (na različne načine) naredimo visoke grede. Poglejte TUKAJ.

Advertisements

Pepel na vrtu in kako ugotavljamo pH zemlje

wood ash in the gardenNisem si mislila, da bo ta tema tako zelo zanimiva: v zadnjih Novicah iz Gajinega vrta sem napisala kratek članek o uporabi pepela na vrtu. Ko ga je prebrala gospa Vesna Levičnik iz Dnevnika, me je vprašala, če lahko o uporabi pepela odgovorim še na nekaj vprašanj. In sem.

Rezultat je tale članek: Z lesnim pepelom ravnamo kot z začimbami 

ph-skalaV članku večkrat omenjam lakmusov papir. Če se spomnite iz šole, je lakmusov papir indikator pH vrednosti snovi, torej tega, kako zelo bazična ali kisla je. Običajno dobimo skupaj z zavitkom lističev lakmusovih papirčkov še barvno skalo, na osnovi katere lahko potem hitro ugotovimo, kakšen je rezultat.

pH vrednosti segajo od 0 do 14, pri čemer je 7 nevtralno, 0 maksimalno kislo, 14 pa bazično, da bolj ne more biti. Če je torej pH vrednost nizka (nižja od 7), je kislost visoka, če pa je višja od 7, je visoka bazičnost.

Zemlji ni dobro na pamet dodajati gnojil in regulatorjev kislosti oziroma bazičnosti. Zakaj? ker lahko z dodajanjem na pamet naredimo več škode, kot koristi.

Da vam povem (resnično) zgodbico: Neki zagnan vrtnar je izvedel, da je njegov sosed ves vrt dodobra potrosil z apnom, potem mu je pa vse takooo zelooo dobro raslo . . . (pri teh zgodbah so vrtnarji in ribiči včasih enako veliki lažnivi kljukci). Oborožen z informacijo “apno je prineslo blagostanje” tudi svoj vrt obilno obdari z apnom – ne da bi prej vsaj malo premislil, kaj šele preveril, v kakšnem stanju je vrtna zemlja, kako kisla oziroma bazična je njegova prst . . .  Rezultat: na vrtu tisto leto vse strašno slabo raste. Zakaj? Ker v preveč bazični ali kisli prsti (to je pa za mnoge zelenjadnice vse, kar je manj od 6,5 ali več od 7), rastline ne morejo več do hranil. Teh je lahko v prsti ogromno, ampak rastlinam nič ne koristijo, ker so, čeprav tik pred nosom, rastlinam nedosegljive. Tako rastline od lakote umirajo, čeprav sedijo ob polni mizi. Vrtnar se popraska po (že nekoliko plešasti) glavi in pomodruje: “Aha, že vem … zadnjič sem nekje bral, da je za rastline ključen element dušik . . . gotovo jim ga manjka. Bom pa še malo tega natresel.” In gre in kupi še eno malo tono umetnih gnojil, jih veselo potrese po vrtu . . . in čaka. Pa spet nič. V najboljšem primeru zaradi obilice dušika vse zeleno buhne v zrak, od plodov, korenin in zdravja pa vrtnar ne dobi nič. In tako naprej. In nauk te zgodbe? Kaj poreče vrtnar na koncu? “Jah . . . verjetno je bilo apno in gnojilo zanič. Bom raje nabavil od kakšnega drugega proizvajalca . . .”

Zemljo lahko testiramo sami: vzamemo 1 do 2 žlici zemlje, damo v skodelico, dodamo destilirano vodo ali kapnico (ta ima nevtralen pH), ne iz pipe (ker lahko vpliva na izid in bo zato vprašljiv). Vode dodamo toliko, da dobimo blatno brozgo (konsistence kefirja ali tekočega jogurta), premešamo, pustimo eno do dve uri, da se stabilizira, potem pomočimo lakmusov listek vanjo, počakamo, da se obarva in primerjamo rezultat s skalo. Šele na osnovi tega se odločimo, kaj bi bilo dobro narediti z zemljo – če bo rezultat bolj na bazični strani (barva pa vijolična), pepela gotovo ne bo pametno dodajati.

 

 

 

Paradižniki umirajo, a tudi za to obstaja rešitev.

Zadnjič sem nekje prebrala, da obolelih paradižnikov ni mogoče pozdraviti na ekološki način, pač pa je možna samo preventiva. To ne bo držalo. Homeopatski pripravki za rastline iz Gajinega vrta imajo ekološki certifikat, paradižnike pa lahko pozdravimo z njimi tudi, ko so že bolni.

Gospa Jožika iz Leskovca pri Krškem je s pomočjo homeopatije pozdravila paradižnike in odgnala polže s svojega vrta (pa ne samo ona, tudi vsi tisti vrtičkarji iz njenega kraja, ki so jo imeli priložnost vprašati za nasvet in navodila).

O svoji izkušnji mi je napisala takole:

Pozdravljena Bojca!

V letošnjem letu je pri nas velik problem paradižnik! Veliko ljudi ga je v obupu populilo z vrta zaradi krompirjeve plesni. Meni in uporabnikom homeopatskih pripravkov, pa ga je uspelo obdržati in veselo raste naprej. Mogoče komu pride prav moja izkušnja:

Ob pojavu goste nočne megle ob polni luni (5. Junij) je paradižnik čez noč zbolel, zjutraj je bil videti, kot, da ga je nekdo polil z vročo vodo. Takoj sem očistila vse prizadete liste in poganjke (ni ga ostalo veliko), pripravila NATRIUM SULPHURICUM C30 – 15 granul na 15 l vode in vse zalila (8 sadik). To sem ponovila 3 x vsako jutro, naredila 3 dni pavze in ponovno ponovila zalivanje z NATRIUM SULPHURICUM C30 še tri dni. Tudi paradižniki, ki so imeli črno steblo, ki ga ni bilo mogoče odstraniti, se je bolezen posušila in pozdravila, plodovi pa so ostali zdravi in se veselo debelijo, drobni paradižnik pa že zori. Tako so ozdravili paradižnik tudi ostali, ki so upoštevali moj nasvet.

Zanimivo je tudi to, da sva z možem letos vrt poškropila 3 x s HELIX TOSTA. Rezultat: izginili so tudi črni usnjati polži, ki jejo krompir in korenje – lani so me spravili skoraj ob ves krompir, tudi o preostalih polžih ni niti sledu. V vrtu letos, kljub veliki vlagi, nisem našla še niti enega polža. Mislim, da je tu pomembna tudi dosledna uporaba (vsaj enkrat na mesec).

Imela sem primere, ko so stranke kupile Helix tosta, vendar si niso vzele časa, da bi ga uporabile in z njim poškropile, ampak so še naprej tarnale nad polži. V takem primeru pa jim žal ne moreš pomagati.

Pa, da ne boste mislila – takih primerov je kar nekaj. Izgleda, da je za nekatere še vedno najlažje kupiti strup in ga pometati po tleh in potem ta strup pojesti (groza). Polži pa se po nekaj dneh spet veselo vrnejo in kot rečete vi: ponovi vajo – polži pa tudi, pa strup v zemlji …

Rezultat iskanja slik za tomato plant blight

Rezultat iskanja slik za tomato plant blight

 

P.S. Če imate bolne paradižnike – nikoli ni prepozno za zdravljenje!

Prepozno bi bilo edino v enem primeru: če ste jih že zmetali z vrta.

Homeopatija namreč deluje tudi konec avgusta :).

Jožikinemu nasvetu bi dodala še biooglje – tega ga. Jožika ni omenila, ker ga je na vrt dodala že lani in spet letos spomladi; kdor ga ni, pa ga lahko doda kadarkoli, tudi sredi ali proti koncu rastne sezone.

Epsomska sol in dva paradižnika

Slika pove več kot 1000 besed.

Na posnetku sta dva paradižnika, posajena v povsem enako prst, do dneva enako stara, do nedavnega povsem enako negovana. V vseh pogledih kot dvojčka.

Še pred desetimi dnevi sta bila povsem enaka.

Potem je, 10 dni nazaj, tisti na levi dobil žlico Epsomske soli, raztopljene v dveh litrih vode. Tisti na desni pa ne.

Danes je med njima očitna razlika: tisti na levi je bolj zelen, močnejši in bolj zdrav.

Poglejte sami: 10-dnevni test z Epsomsko soljo in paradižnikom:

 

P.S. Epsomska sol je povsem naravna snov, magnezijev sulfat (MgSO4), ki jo lahko uporabljamo na ohoho načinov … ne le na vrtu, tudi za namakanje, ko imamo musklfiber zaradi preveč gibanja, ko nas mučijo krči v mišicah zaradi pomanjkanja magnezija. Magnezija ne potrebujejo nujno le paprike, paradižnik in vrtnice, pač pa vse vrtne rastline, prav tako močno pa tudi mi. Kako ubijemo dve muhi na mah? Najprej namakamo sebe (celo telo v kadi ali zgolj noge v lavorju), potem pa z raztopino zalijemo sadike v lončkih ali rastline na vrtu.

Biooglje – super, a le če je brez strupov in težkih kovin!

Zakaj? Ker boste sicer z njim na svoj vrt vnesli strupe in težke kovine, ki jih boste potem vi, vaši otroci in vnuki, pojedli.

Ni vseeno, iz česa biooglje je. Prav tako kot ni vseeno, iz česa je npr. gnojilo za vaš vrt – ali iz kurjekov s kurje farme, kjer piščance pitajo z nezdravo piščančjo “hitro prehrano” zelo vprašljive kakovosti, ali iz kurjekov piščancev, ki se pasejo v naravi. Ste že kdaj pomislili na to? Podatek o tem bi moral biti dostopen kupcu. Če ni, je dostikrat v ozadju nekaj zelo narobe. In nekdo ne bi rad, da bi vi vedeli za to.

Vir_ https://en.wikipedia.org/wiki/Biochar

Enako kot za biooglje velja za alge klorela, ki nase zelo močno vežejo strupe, predvsem težke kovine. Če med rastjo niso bile v čistem okolju, se že med rastjo napolnijo s strupi. Ljudje, ki jih zaužijejo z namenom, da bi se znebili težkih kovin, cilja seveda ne bodo nikoli dosegli. Ravno nasprotno, še bolj zastrupljeni bodo. Enako se bo zgodilo z zemljo, če boste vanjo dodali biooglje iz neznanih ali zastrupljenih virov. Za biooglje velja povsem enako, kot za vse snovi, ki so zelo aktivne in nase z veseljem vežejo strupe, vključno s težkimi kovinami: odlično je, če je čisto, zelo slabo, če ni. Ker boste namesto kakovosti v vrt in vase dobili strupe.

Slaba stran je ta: če v prst dodamo biooglje, ki je bilo narejeno iz vprašljivih, s strupi onesnaženih snovi, bomo v prst dodali tudi te. In ker se biooglje zelo počasi razgrajuje, bodo ostale tudi strupi z njim pri nas. naslednjih 1000 let, oziroma še dlje (odvisno od vrste težkih kovin).

Zato je tako pomembno, iz česa je bilo biooglje v prvi vrsti narejeno.

Z idejo o biooglju in kaj vse dobrega prinese, se seznanja čedalje več ljudi. To je super, a v tem se skriva tudi zanka.

Prav zaradi čedalje bolj razširjene ideje se širi krog ponudnikov. Nekateri ponujajo biooglje, pripravljeno iz biomase neznanega izvora, spet drugi iz odplak, ki jih prestrežejo čistilne naprave.

Prodajalec mora vedeti, kaj je v njegovem izdelku, pa naj gre za biooglje, za klorelo, ali za katerikoli drug izdelek, ki je lahko vir strupov, še zlasti težkih kovin (ki so izjemno nevarne, ker uničujejo živčevje, vključno z možgani). Ker je od tega neposredno odvisno zdravje zemlje in človeka.

Izdelki z bioogljem GroChar, ki jih proizvaja podjetje Carbon Gold, so zanesljivo varni. Imajo ekološki certifikat Soil Association Certificate.

Končno je dovolj suho za sajenje jesenskega česna!

Končno se je zemlja toliko osušila, da se lahko lotim sajenja jesenskega česna. Najboljši čas za to je konec oktobra, v nižjih legah pa lahko tudi novembra.

Česnu paše s soncem obsijana, rahla in s hranili bogata prst. Prst ne sme biti mokra, sicer bo zgnil. Če imamo bolj mokro prst, si lahko pomagamo z dvignjenimi gredami, ali pa ga sadimo na grebenih, med katerimi naredimo jarke. Ne mara gnojenja, kar pa ne pomeni, da ne potrebuje hranil in bo uspešen v siromašni prsti. Zato ga pred sajenjem čez noč namočimo v zmesi vode in Biooglja kompleks, v katerem je že polno mikroorganizmov. Če le lahko,  to naredimo na dan za korenino. Pomaga proti glivicam in zbudi kalčke. V jarke pred sajenjem natresemo Kompost z bioogljem za presajanje UNI.

Letos nas je nebo zalilo s toliko vode, da bi česen, če bi ga sadili pred kakšnim tednom, z veseljem zgnil. Dodano biooglje in kompost z bioogljem po eni strani česen nahrani, po drugi pa rahlja težko prst, npr. glineno, v kateri česen ne bo lepo delal.

Česnove glavice previdno razdelimo na stroke, ker vsaka poškodba ovoja pomeni možnost za gnitje in bolezen. Stroke posadim tako, da je zašiljeni vrh cca 2,5 cm pod površino, 15 cm narazen, vrste pa so 30 cm narazen. Zasujem z zemljo, in pokrijem še z 7 do 12 cm debelo plastjo zastirke, na primer senom ali listavko.

Česen je precej nezahteven, ampak plevela vseeno ne mara, predvsem pa ne smemo pustit, da bi se zasušil. Ne mara biti poplavljen, zasušen pa tudi ne – bo spal namesto da bi se debelil.

Na stroke razdeljene glavice česna:

IMG_2844

Namakanje česna:

IMG_2842

Česnu zelo paše med jagodami:

IMG_2825

Pred časom sem za revijo Moj mali svet napisala članek o “večnem česnu” – gre za česen, ki ga posadimo le enkrat, potem pa vzgajamo kot trajnico. Zanimiva ideja! Članek lahko preberete v članku Zelenjavni vrt, poln trajnic

Prošnja za pomoč: imate kaj bolezni in škodljivcev?

Pravkar sva se pogovarjali s prijateljico, ki ima v (po njenem) ledeno mrzli vasi blizu Postojne idejo nasaditi leske, pa me je vprašala, kdaj je pravi čas za to … november je za te podvige boljši od pomladi, sva se strinjali. Potem sem jo prosila še, če mi lahko pove, kateri škodljivci ali bolezni jo mučijo (mislim, na njenem vrtu, da ne bo pomote :) in mi je z veseljem obljubila, da bo. Takoj se je spomnila svojih hrušk, ki sta letos zboleli. Ali je hrušev ožig ali rja, bova še ugotovili, potem pa se lotili zdravljenja.

Na spodnjih slikah: prleška hruška gospe Saše.

20150927_135838

Hruševe rje, ki jo je napadla, sva se lotili s homeopatskim pripravkom Carbo vegetabilis C30 in Zaščitnikom dreves, ki vsebuje biooglje in ščiti drevesa in vrtnice pred glivičnimi in bakterijskimi boleznimi.

20150927_135849 Hruška je zbolela za hruševo rjo.20150927_140149Običajen nasvet v takšnem primeru je: posekajte in pobijte še vse brine, ki rastejo tam naokoli.
A ni bolje zdraviti, če se to da?
20150927_135932

Zakaj je bolje zdraviti kot sekati bolna, namesto njih pa posaditi nova drevesa? Računica je preprosta: posekati obolelo drevo (če ni preveliko) ni tak problem, pa še nekaj drv je za doma; večjo težavo predstavlja to, da je na njegovo mesto treba posaditi nadomestno, če ne bi kmalu radi ostali brez sadovnjaka. Novo drevo stane xy evrov, pa še nekaj drugega je: plodov ne bo imelo kar takoj. Sejanci rodijo prvič po 10 letih, sadike sadnih dreves, cepljene na podlago, pa čez vsaj 3, še raje pa čez 5 let. In ves ta čas je treba čakati … Glede na vremenske šoke in čedalje več bolezni, ki se pojavljajo, pa obstaja velika verjetnost, da mlado drevo rodne dobe sploh ne bo dočakalo — Zato je odgovor preprost: bolje zdraviti, kot nadomeščati, če le drevo še ni preveč staro ali poškodovano.

 

Zdaj pa še prošnja za vas, ki berete ta blog: mi lahko prosim pošljete opise težav z boleznimi in škodljivci na vrtu (odlično bi bilo, če bi jih opremili s fotografijami)? Poiskala bom najbolj ustrezno homeopatsko rešitev in dodala navodila, kako se jih lotiti. Bo šlo? Svetovanje je brezplačno, ker mislim, da bomo od tega vsi nekaj imeli. Upam, da se strinjate :). Mnenje in/ali težave mi lahko napišete tu spodaj v komentarje, lahko pa na moj mail: bojcajanus@gmail.com.