Search Results for: visoka greda

Katera visoka greda je najboljša

Pred časom me je neka gospa spraševala, kdaj bom le objavila rezultate primerjav med različnimi visokimi gredami. Končno sem jih :) Članek o tem je objavljen v zadnjih (julijskih) Novicah iz Gajinega vrta in za vse, ki vas ta tema zanima, ga objavljam še tukaj:

 

Katera visoka greda je najboljša

Visoke grede imajo veliko prednosti: prva velika prednost je občutno večji pridelek na kvadratni meter vrtne površine. Dobro postavljene, sestavljene in vzdrževane visoke grede imajo lahko dva do trikrat večji pridelek od klasičnih vrtnih gred. Vzrokov za to je več: pri pravilno sestavljenih visokih gredah so rastline deležne več hranil in toplote, ki izvira iz debele plasti razpadajoče biomase pod zemljo. Na visoki gredi so rastline »bližje soncu«, lažje pridejo do deleža sončne svetlobe in toplote. Lažje jih oskrbujemo,vzdržujemo in hitreje opazimo težave. Pri visoki gredi izkoristimo ne le njeno neto površino, pač pa tudi same stranice ter prostor okoli nje, kamor se lahko spuščajo npr.  kumare. Ob ali v visoko gredo lahko postavimo tudi ogrodja, plezala in opore za višje rastline, in na ta način še povečamo njen izkoristek.

Največja prednost visokih gred pa je veliko manjši napor ob delu, saj se nam ni treba sklanjati in nenehno počepati in vstajati, kot je to običajno pri delu na vrtu. Že samo zaradi tega bi bilo dobro na vrtu imeti vsaj eno ali dve visoki gredi – vsaj za tiste rastline, ki jih vsakodnevno nabiramo na vrtu (npr. solate, zelišča).

Odkar so »in« opažam vedo nove in nove ponudnike, izdelovalce visokih gred. Večinoma so narejene iz lesa. Najslabša izbira je seveda smreka, ki je je veliko med visokimi gredami. Takšna visoka greda ne bodo dolgega veka, saj les na prostem prej ali slej propade.

Ker imam rada preproste, učinkovite, čim bolj trajne in ne predrage rešitve, sem iskala druge možnosti. Pobrskala sem po spletu in naletela na izdelovalca betonskih izdelkov, ki je posebej v ta namen skonstruiral temelje robnikov, kot jim pravi, s pomočjo katerih lahko iz robnikov sestavimo poljudno dolgo in visoko betonsko visoko gredo.

Prednosti so torej jasne. Slabostim pa se vseeno ne moremo povsem izogniti: elementi za betonsko visoko gredo so težki (temelji robnikov stanejo sicer le 2,5 €, a imajo 15 kg (ravni) oziroma 17 kg (vogalni). Robniki morajo biti armirani (takšni brez armature se bodo prej ali slej prelomili in naše delo bo zaman). Tudi robniki niso lahki: robnik dimenzije 30*5*200 cm ima 75 kg, robnik z dimenzija 30*5*100 cm pa 35 kg. V avtu jih torej gotovo ne bomo mogli pripeljati domov; potrebovali bomo prikolico.

Druga pomanjkljivost (ki pa za koga morda to sploh ne bo), je, da so lesene visoke grede lepše od betonskih. Še vedno pa lahko izberemo obarvane elemente (poleg naravne dolgočasne betonske barve je na voljo tudi siva in rjava) ali pa visoko gredo, ko je že sestavljena, pobarvamo z barvo za beton. Ko se bodo rastline v njej dodobra razrastle in jo prerastle, pa »grdote« zelo verjetno niti ne bomo več opazili.

Proizvajalec priporoča, da robnike zabetoniramo. Ima pa zato takšna visoka greda slabost: dobro moramo premisliti, kje bo stala, saj jo bomo kasneje zelo težko prestavili.

Letos sem lahko primerjala uspešnost  različnih visokih gred. Trenutno imam dve leseni, eno plastično (velika okrogla kad, ki je odslužila svoje in smo ji naluknjali dno), dve betonski (različnih velikosti) in eno iz kovinskega ogrodja, ki smo ga znotraj obložili s tekstilno oblogo.

Razvrstila sem jih glede na uspešnost rastlin, ki rastejo v njih in glede na zahtevnost vzdrževanja (predvsem potrebe po zalivanju).

1. Na prvem mestu sta betonski gredi. V njiju gojim zelenjavo že več kot eno leto, zato se je material že precej posedel. Potzno jeseni ali zgodaj spomladi ju bom dopolnila s kompostom. Ne potrebujeta nobenega vzdrževanja, rastline v njih odlično uspevajo, blitva je brez težav prezimila in smo jo jedli še spomladi. Seme odlično vzkali, lahko jo je vzdrževati, pridelek je odličen. Opazila sem še eno razliko: pri lesenih visokih gredah je zunanji rob, tik ob lesu, najbolj sušno področje visoke grede, v katerem bodo rastline, če ne bomo pazili, trpele sušo. V betonski visoki gredi te težave ni. Bojazen, da bo betonska greda hladna, se ni uresničila. Cena: 67 € (manjša, kvadratna) in 100 € (večja, pravokotna). Starost: eno leto. Trajnost: zelo dolga. (P.S. O betonskih visokih gredah sem na blogu že pisala: TUKAJ).

2. Plastična kad, predelana v visoko gredo, se je tudi dobro obnesla. Vanjo sem nasadila sadike zelja in nekaj paradižnikov ter posejala kolerabice. Odlično so vzkalile, sadike sem nato presadila v betonsko visoko gredo. Starost: pol leta. Trajnost: dolga.

3. Ta greda je nastala na pol za šalo, na pol zares, iz samih odpadnih materialov, ki bi sicer pristali na deponiji. V visoki gredi iz kovinskega ogrodja in obloge iz tekstila se uspešno razvijata korenje in rdeča pesa. Globina korenju zelo ustreza, zaradi višine pa ga ne najde korenjeva muha (ki leta in išče svoje žrtve nizko pri tleh). Win-win situacija 🙂 Starost: eno leto. Trajnost: nekaj let.

4. Klasične visoke grede sem naredila iz lesenega zaboja, sestavljenega iz letvic in sestavljivega lesenega zaboja. Oboje je bilo brezplačno, saj je predstavljalo odpadek. Notranjost takšne visoke grede je pametno obložiti s kartonom, da zemlja in voda ne moreta uhajati skozi stranice. V lesenih visokih gredah dokaj uspešno rastejo plodovke, vendar moram tukaj bolj paziti na zalivanje, kot v drugih visokih gredah. Starost: pol leta. Trajnost: nekaj let.

V vse visoke grede sem materiale naložila enako, tako kot sestavljamo kompostni kup. Material v visokih gredah se seveda sčasoma posede in visoko gredo je treba dopolniti. V ta namen ves čas pripravljam kompost: ves odpadli rastlinski material iz kuhinje, z vrta, cvetličnih gred, sadovnjaka in zelenice shranjujem v kompostniku na vrtu (tu kompostiram kuhinjske odpadke in odpadke z vrta) ter v ogradi iz palet pod staro češnjo na severnem delu parcele (tukaj kompostiram vse ostale rastlinske materiale). Pozno jeseni ali zgodaj spomladi bom v visoke grede dosula zrel presajen kompost in mu primešala Biooglje – aktivator zemlje.

 

This entry was posted on 22 julija, 2020, in Brez kategorije. 2 komentarja

Visoka greda v dveh urah 30.4.2013

Tatjana iz Zgornjih Bitenj je navdušena nad permakulturo. Poslala mi je opis in fotografije izdelave svoje pete visoke grede.
Jasno, da ima po takšni multiproizvodnji vse skupaj že v malem prstu :) Bravo, Tatjana!

Najprej je bilo potrebno pljuniti v roke in izkopati cca 30 cm globoko luknjo.

2013-04-25 sldilo je še oglje in zemlja

Vanjo sem položila veje od okrasnega in sadnega drevja, dodala drobne veje z vrta.

2013-04-25 vlaganje vej

Sledila je slama, katero sem pohodila in nanjo vrgla nekaj zemlje.

Sledila je volna. Pa zopet nekaj zemlje.

2013-04-25 volna (3)

Potem sem dala plast bršljana, ki smo ga odstranili s sosedove stene. Čez malo zemlje.

Na koncu še večja plast mrve, v katero sem pa še vgradila doma narejen olla namakalni sistem (dva glinasta lončka zlepljena).

2013-04-25 vstavljanje 3 namakalnih bučk

Sledila je še zadnja plast zemlje, dodala sem ji obogateno biooglje in na koncu, kot jagoda na torti, domač kompost.

Gredo sem prekrila s prvo domačo travo, katero smo pokosili in posušili včeraj. Ter gredo pokrila s kopreno, da ne bi slučajno mucki mislili, da je to njihovo igrišče.

2013-04-25 naslednja plast mrva - joj kako je prijetno poležati

Delo je bilo zaključeno malo pred deveto zvečer. zato je zadnja slika tudi bolj temačna, saj sta me med  delom zmotila  dva prijetna obiska, najprej hči in potem še  prijateljica in njen soprog, ki sta prišla po kompostnik. Izkoristili smo priložnost za klepet in oddih.  Tudi to je del vrtnarjenaja – druženje in izmenjava mnenj.

Če povzamem, v dveh dobrih urah, človek naredi visoko gredo velikosti 3 x 1,2 metra. Seveda, če ima pripravljene vse “sestavine” in voljo da poprime za delo.

2013-04-25 zadnja plast domači kompost

Visoka greda

Visoka greda – 1. del 16.5.2010


Fotografija je bila posneta ob osmih zvečer – odtod temačnost.

Visoka greda je še ena od idej v permakulturi. Menda so visoke grede prvi uporabljali Kitajci. S pridelovanjem zelenjave na gomilastih gredah prihranimo prostor, dostop je lahek, zelenjava pa z veseljem uspeva. Organske plasti v sredini visoke grede med razkrajanjem oddajajo toploto, ta pa prija rastlinam, ki rastejo na površju. Poleg tega imajo dovolj hranil za bujno rast. Ideja je odlična še posebej za manjše vrtove, nasploh pa zato, ker se prostora ne meče stran. Kar je meni najbolj všeč, je to, da sem koristno porabila šibe z grma, ki mi je bil napoti.

Greda naj bi bila po dolžini obrnjena v smeri sever-jug. Široka naj bi bila do 150 cm in visoka največ 120 cm. Dolžina je poljubna.

Visoka vrtna greda naj bi bila pripravljena takole:
– travno rušo odstranimo in shranimo v bližini
– v izkopan prostor zložimo olesenele odpadke, narezane šibe (za drenažo, plast naj bo visoka do 50 cm)
– nanjo položimo izrezane kose trate, obrnjene navzdol (gomilo sproti oblikujemo z lopato)
– potem naložimo plast vlažnega listja
– pa 5 cm zemlje
– pa 5 cm komposta
– pa še tanjšo plast šote
– in na koncu še 15 cm vrtne zemlje
Naredimo jo jeseni, da se do pomladi sesede na 75 cm. Tako je po pravilih. Ker rada eksperimentiram, sem spet delala malo po svoje :)

Najprej sem prostor, ki sem si ga zamislila za visoko gredo, obrobila s skalami (z ene strani, na drugi še bom). Skale shranjujejo toploto sonca in jo ponoči oddajajo okolici. Visoke grede so najbolj tople na vrhu in najbolj težke in hladne ob svojem vznožju. Obložena s skalami bo moja visoka greda prijetnejši dom rastlinam, ki bodo bolj pri tleh. Potem sem v obrobljen prostor položila narezane šibe z grma, ki mi je bil napoti (senčil je zeliščno spiralo) in jih potlačila v nekakšen svaljek. Potem sem na šibe naložila kompost. Čez dan ali dva bom na gredo nasula še plast listja in na to plast še plast zemlje. Moja visoka greda niti približno ne bo visoka 150 cm, ker bi potem senčila vrt in ker mislim, da bo tudi takšna, kot bo, super za to kar rabim. Vse skupaj je precej žmohtno, ampak mislim, da bo za buče, kumare in bučke prostor idealen. Vmes bodo rastli korenje, solata in zelje.

Pobrskala sem še po knjigi Uporni kmet Seppa Holzerja. On dela takole: celo smreko, premera 20 – 25 cm zakoplje v brazdo, ki jo naredi pol do enega metra globoko, potem pa s slamo, trhlimi vejami, koreninami in listjem s plastmi zemlje oblikuje gomilasto gredo, 60 do 80 cm visoko. Vanjo naseli še deževnike, ki pridno delajo humus. Kupljeni vrti zemlji pravi “evropski odpadki” – toliko o tem, če bom še kupovala zemljo v vrečah :) Na svojem posestvu Krameterhof se stvari loteva na veliko, zato so tudi grede dolge.

Verin vrt z visokimi gredami

Na fotografijah, posnetih lani, je vrt gospe Vere. Visoke grede je naredila po “reglcih”, v zadnjo plast dodala kompost in biooglje, in pridelala ogromno zdrave zelenjave, ki je kar buhtela iz okvirjev. Če bolje pogledate, boste videli, da je vrt nastal na zelenici ob hiši, torej na zemlji, ki je praviloma preveč revna in pusta, da bi v njej zelenjava dobro uspevala. Če pa jo pravilno obdelamo, nahranimo, oživimo s kompostom in bioogljem, pa lahko iz še tako slabe osnove naredimo rajski vrt. Kot ga je gospa Vera :)

Na tej povezavi imate več informacij, kako lahko (na različne načine) naredimo visoke grede. Poglejte TUKAJ.

Nepopisan list in betonske visoke grede

Želim vam srečno, zdravo in nadvse uspešno novo leto 2019!

Letos bo fantastično leto.

Hiša je v nekaj letih samote postala nepopisan list, še bolj to drži za okolico. Čudoviti sončni dnevi so, poznajo se že minute, ki se zdaj na novo nizajo po sončnem obratu, dan je vsakič mičkeno daljši … Prsti me srbijo (in posledično me potem zvečer boli križ), pa ne gre samo za to. Meseci bodo hitro minili, kar naenkrat bo pomlad. Prej, ko bom zastavila vrt, prej ga bom imela. Zato sem se ga kar lotila. V načrtu so 4 visoke grede – najcenejše, in najbolj trajne, kar jih lahko dobim in naredim :).

Imela sem že visoke grede iz lesa – ki je zdaj krasno strohnjen. Niti za kurjavo ga ne morem porabit, v tako fantastično gobastem stanju je. Poln micelija bo šel na dno kompostnika in visokih gred. Lesene visoke grede so noro drage glede na dolžino njihovega veka. Ena redkih stvari, ki še leži okoli hiše, je nekaj kupov robnikov. Zelo me je mikalo, da bi iz njih sestavila betonske visoke grede, pa nisem vedela, kako se zadeve lotit. Šla sem brskat na splet in našla genialno rešitev – očitno nisem imela samo jaz te ideje :). Blizu Vojnika (tistega pri Celju) sem našla izdelovalca betonskih izdelkov, ki izdeluje t. im. temelje za robnike. Iz njih in robnikov lahko sestavimo okvir za visoko gredo, poljubno visok in poljubno velik – predvsem pa zelooo trajen.

Poklicala sem ga; zelo je prijazen, lepo sva se pogovorila. Ideja je res njegova, originalna, in kolikor vem, trenutno nikjer drugje v Sloveniji ni mogoče dobiti teh elementov za visoko gredo. Obstajata dve vrsti temeljev za robnike: vogalni in povezovalni (sredinski). Vsak temelj je težak 14 oz. 16 kg, stane pa le 2,5 €. Tudi, če bi morala robnike kupiti (kar mi na srečo ni treba), bi me 90 cm visoka, 2,4 m dolga in 1,4 m široka visoka greda stala približno 100 €, nekoliko nižja (60 cm visoka greda) s sicer enakimi dimenzijami, pa 67 €.

Pa smo šli na pot … našli mojstra (reče se mu Cementninarstvo Korpnik – tukaj je povezava na njegovo stran) in kupili temelje. Za prevoz rabite prikolico (teža je res velika, avto se bo matral, če boste obremenili prtljažnik) ali dobrega prijatelja. O ekspediciji vožnje s prikolico ne bom podrobneje – dovolj je, da vam povem, da z njo ne znam voziti vzvratno in da sem v temi zgrešila dovoz na mojstrovo dvorišče … Na srečo se je vse končalo po najboljšem možnem scenariju, mojster in njegovi fantje so izredno prijazni in tovor je še istega dne srečno prispel domov, na Zaplano. Danes sem se lotila postavljanja prve od visokih betonskih gred.

Griček z rožicami in grmovnicami so prekrile trdovratne in trmaste trave.
OK, zaenkrat vas še rabim, da ščitite zemljo. Ampak, še preden se najavi pomlad, boste šle rakom žvižgat delat zastirko zaščite potrebnim.

That  used to be a garden … To je bil vrt … Ampak, kakšne neverjetne možnosti so to! :)

Sredi grede raste zelen bor … Mali moj, presadit te bo treba.

Navdušena sem nad zemljo. Včasih je bil tukaj lapor …
Fotografija s flešem ji dela krivico – v resnici je razkošno temno rjava.
Poznajo se leta nege, dodajanja komposta, biooglja, tudi nekaj konjskega gnoja. In počitka.

Eden od kupov robnikov, ki bodo zdaj postali visoka greda.

Temelji za robnike, tile so sredinski oz. povezovalni.

“Bojca, greva not, a ne vidiš, da je že tema …” Ljudje so pa res čudni.

 

 

Konec starega, začetek novega

Hiša na Zaplani me je potrebovala – a se to neumno sliši? Tudi če se, tako je. Zadnja leta je bila preveč sama . . . Hiše brez ljudi začnejo propadati, in v tem ni popolnoma nič mističnega. Počasi začnejo odpovedovati aparati in stroji, popuščati začnejo spoji na vodovodni napeljavi, lesena okna in ograja obledijo in popokajo, hiša dobi zatohel in vlažen vonj . . .

Hiše morajo biti polne življenja, toplote, brnenja pralnega stroja, vonjav iz kuhinje in zvečer ali tam, kjer nočeš mačke Lili – vonjev eteričnih olj citrusov :)

Ko je odločitev padla, ni bilo pomembno nič več, niti to, da je crknil hladilnik, da je bil štedilnik skoraj tudi že tam, na onem svetu, v nebesih gospodinjskih aparatov, da bukovih in hrastovih drv sredi novembra ni več lahko za dobiti . . . da ne vem, kako se zažene rolbo, da . . . Nič.

Od začetka decembra sem vsak dan tukaj, pridno kurim (in se zato še bolj veselim tople pomladi), sestavljam načrte za delo in vabim prijatelje na obisk.

V hiši je treba pritisniti še nekaj pik na i, okolica pa čaka na pomlad. Na kakšen topel zimski dan se bom že sedaj počasi lotila čiščenja parcele. Uspešno jo je prerasla gošča, vrt je izginil pod pleveli, na poti do kompostnika se je Luci neuspešno borila z repincem, velikim kot drevo in v znamenje poraza potem še slabo uro obirala bodičaste knofke z obleke.

Vse je treba zastaviti na novo. Nekaj posajenih rastlin se je ohranilo. Spomladi jih bom odrešila plevela in kakšno na novo posadila. Na oknu se počasi ukoreninjajo vejice lovorikovca, pripeljane iz Celja. Pred vrtom čakajo robniki in temelji za robnike, da bo iz njih nastala visoka greda. Ko bodo spomladi začele poganjati mladike v goščavi, bom na pašo za kakšen teden pripeljala koze, da bodo pospravile goščavo, še preden se bo ta razvila. Zastaviti vse na novo je čudovito – vse možnosti so odprte. Pripravljene imam vreče biooglja, materiala za visoke grede je na parceli ogromno – kaj čem še lepšega :)

Zdaj, v zadnjih dneh leta 2018, ob topli peči, v kateri pokajo sušice, poslušam ZAZ in pesem z njenega zadnjega albuma Que vendra (What will come – Kaj bo prišlo). Kako prav ima.

It doesn’t really matter where I’m going
As long as I dare
To hold the other’s hand
To love the time that passes

In everything I do
Rage and love embrace each other
Be it mine or be it yours
Life goes beyond us
What will come, what will come
I write my path
Without thinking, without thinking
Where it’s going to end
In my joys, in my sorrows, in my choices, in my tears
I let my feelings go
At best, we write our paths the way we care
To love indifferently
On the quicksand of a past that’s collapsing
I hang up to those I love
Taking care of each second
The hours will take care of themselves
What will come, what will come
I write my path
Without thinking, without thinking
Where it’s going to end
What will come, what will come
I write my path
If I get lost, it means I already found myself
And I know that I have to continue
Since we are here and we don’t know
What is going to happen in a few moments
Letting my instinct speak heals me
Since this all is way too short
I’ll be loving till my last day
Till my last breath of life
What will come, what will come
I write my path
Without thinking, without thinking
Without thinking about tomorrow
What will come, what will come
I write my path
If I get lost, it means I already found myself
And I know that I have to continue
What will come, what will come
I write my path
If I get lost, it means I already found myself
And I know that I have to continue
If I get lost, it means I already found myself
And I know that I have to continue

Visoke grede

Jesen je pravi čas, da na svoj vrt dodamo eno od različnih vrst visokih gred (drži, več vrst jih je; v tem članku je predstavljena klasična visoka greda, ki je najbolj pogosta na naših vrtovih). Jeseni jo pripravimo zato, da se lahko do pomladi umiri in vzpostavi svojo posebno mikroklimo, primerno za pomladansko setev in sajenje. Marsikdo najprej naredi eno visoko gredo, ko pa ugotovi, s kakšnim veseljem na njej raste zelenjava, jih postavi več.

Kaj je visoka greda

Visoka greda je še ena od tehnik, ki jih je s pridom posvojila permakultura. Visoke grede so starodavna azijska kmetijska tehnika. Na Kitajskem se jih poznali in s pridom uporabljali že pred tisočletji. Visoke grede so v sonaravnem kmetijstvu začeli uporabljati tudi drugod po svetu, saj na njih z manj truda pridelamo več.

S pridelovanjem zelenjave na visokih gredah prihranimo prostor, dostop je lahek, zelenjava pa z veseljem uspeva. Zaradi višine so zelo primerne za starejše in gibalno ovirane ljudi. Organske plasti v sredini visoke grede med razkrajanjem oddajajo toploto, ta pa prija rastlinam, ki rastejo na površju. Poleg tega imajo dovolj hranil za bujno rast. Ideja je odlična še posebej za manjše vrtove, za kontaminirane podlage, nasploh pa zato, ker z njo prihranimo in koristno izkoristimo prostor. Pri pripravi s pridom porabimo različne odpadne materiale.

Prednosti visokih gred

Zlahka jih naredimo tudi na svojem vrtu, pa če je ta majhen ali velik. Ko so enkrat narejene, so trajne in jih s pridom uporabljamo vrsto let. Na vrt prinesejo številne prednosti:

  • zaradi svoje sestave na njih tudi v obdobjih močnejših padavin ne more zastajati voda, zaradi katere bi zelenjava slabše uspevala;
  • mukotrpno pomladansko lopatanje ali oranje ni več potrebno;
  • na visokih gredah se spomladi zemlja ogreje prej kot na običajnih gredah, zato lahko začnemo sejati oziroma saditi prej;
  • ker hodimo po potkah med gredami, zemlje ne moremo stlačiti ali poškodovati rastlin;
  • zaradi zvišanih gred se nam pri delu na vrtu ne bo moglo zgoditi, da bi po nesreči stopili ali sedli na zelenjavo;
  • delo je lažje tudi zato, ker se manj sklanjamo;
  • visoke grede so lepe tudi na pogled.

Slabosti visokih gred

  • zunanji rob grede (ob lesenem okvirju) je sušno področje
  • visoka greda je lahko zelo drag projekt, če moramo sestavine kupiti
  • deske in skale, ki omejujejo visoko gredo, predstavljajo idealna skrivališča za polže
  • sčasoma se visoka greda posede in izgubi nekatere od svojih prednosti. Možni sta dve rešitvi: izprazniti vse snovi in jo zastaviti na novo, ali pa na vrh dodati kakovostno prst. Vendar stara visoka greda ne proizvaja več takšne toplote, kot jo je na začetku in je tako ena od njenih bistvenih prednosti izgubljena.

Priprava je pol uspeha

Najprej si naredimo načrt na papirju in pripravimo vse, kar potrebujemo za izdelavo visoke grede. Marsikdo za začetek naredi samo eno visoko gredo, nato pa na osnovi odličnih rezultatov ves vrt uredi na ta način. Bolje je začeti z eno, saj nas večina preceni svoje sposobnosti in podceni količine materiala in časa, ki ga potrebujemo za izdelavo visoke grede.

Izdelava visoke grede

Ko se lotimo izdelave visoke grede, pazimo, da ni preširoka. Sredina grede mora biti zlahka dosegljiva, ne da bi stopili na gredo. Široka naj bo okrog 120 (največ do 150 cm) in visoka 90 do 120 cm. Dolžina je poljubna. Postavimo jo v smeri sever-jug, da bo enakomerno osončena. Oblika je lahko pravokotna, kvadratna, trikotna, v obliki polmeseca… oblika je odvisna od razpoložljivega prostora in naše domišljije. Potke med gredami naj bodo široke vsaj 30 cm, še bolje 45 cm.

S količki in vrvicami označimo prostor, na katerem bomo postavili visoko gredo, nato pa z lopato odstranimo rušo. S pomočjo lopate režemo kvadratne kose in jo zlagamo na kup. To je pomembno zato, ker jo bomo ponovno uporabili. Kamne, ki jih izkopljemo pri tem delu, prav tako zlagamo na kup. Kasneje bomo z njimi tlakovali poti med gredami.

Potrebujemo lesen okvir, ki ga lahko naredimo sami ali kupimo. Les ne sme biti premazan s strupenimi snovmi. Če ga želimo zaščititi, ga namažemo z lanenim oljem in postavimo na temelje iz betonskih kvadrov, da ne gnije v tleh. Kupljene visoke grede so precej drage. O strošku je smiselno razmisliti, ker les ni trajen material, še posebej hitro propade mehak in nezaščiten les.

Navodila za pripravo visoke grede:

  • travno rušo odstranimo in shranimo v bližini, nato na to mesto položimo kupljen okvir ali ga sestavimo sami iz desk, tramov, zidakov itd.
  • v izkopan prostor zložimo olesenele odpadke, narezane šibe (za drenažo, plast naj bo visoka do 50 cm).
  • nanjo položimo izrezane kose trate, obrnjene narobe
  • plast vlažnega listja, še bolje listovke
  • tanjšo plast neoprane ovčje volne
  • 5 cm zemlje
  • 5 cm komposta
  • na koncu še 25 cm vrtne zemlje, ki ji dodamo Biooglje – aktivator zemlje

Naredimo jo jeseni, da se do pomladi sesede, umiri in pripravi na sejanje semen in sajenje rastlin.

Nazaj na Novice iz Gajinega vrta

This entry was posted on 31 oktobra, 2016, in .

Glineno-kompostne kroglice za drobna semena

Sončen konec tedna sem preživela sredi gozda, z razgledom na skrito dolino v Halozah. Tukajšnji kraji so polni gozdov in posek, kjer rastejo orehi, sadovnjaki z breskvami, jablanami, na pobočjih so terase s trto … kjer je malo več ravnine, so polja koruze in buč, kjer je je pa malo manj, pa večji ali manjši vrtovi z zelenjavo. Veliko je drobnice, ovc in koz. Dežela orehov in jabolk, grozdja in ovčk.

IMG_2870

Kamorkoli pridem, me najbolj zanima, kakšna je zemlja. Zemlja je postala nekakšna obsedenost, ker je od nje odvisno vse, kar živi. Tukaj je veliko težke, glinaste prsti, ki je sicer zoprna, ko jo hočemo obdelati, ampak hkrati odlična podlaga za nastanek res kakovostne žive prsti, ker vsebuje ogromno mineralov, le še veliko organske snovi ji je treba dodati.

Na vrtu v težki prsti bo zelenjava še veliko bolj uspešna, ko bo prst izboljšana. Za takšno prst je visoka greda super rešitev – vendar je treba v zakup vzeti nekaj ur kar težaškega dela. Ampak, počasi … Rome was not built in a day ;)

Glineno zemljo zlahka stisneš v kroglico, kar me je spomnilo na Japonca Masanobo Fukuoka (o njem sem že pisala tukaj) in njegove glinene kroglice s semeni. Zadnjič sem nabavila seme stoletne čebule (a ni fantastično, kako različnih barv, velikosti in oblik so semena – zakaj le? Kaj ima rastlina od tega?) za projekt, ki je trenutno še “v pečici” – trenutno še preverjam, zbiram informacije in delam poskuse. In ker mi je ostalo nekaj semen, sem se odločila, da jih porabim za tale poskus:

Večna čebula v glinenih kroglicah

Njeno seme je spet eno tistih, ki je tako drobno, da ga je težko lepo posejati … priporočeno pa je, da je skupaj po 3-5 rastlinic. Zadeva je prezimno trdna, seje se lahko do novembra, zato bo šla po hitrem postopku v vrtna tla. Itak pa za vsako seme velja, da čez zimo nima kaj delati za toplo pečjo. S toploto ga samo zbegamo, in potem še težje ve, kdaj se je treba zbuditi …

Seme večne čebule je res drobno, smiselno ga je sejati v skupinice po 3 do 5, in v tla lahko gre zdaj. Tako kot vsako seme pa na začetku svoje poti potrebuje dve zadevi: hrano in varnost. Oboje mu bom dodala s kroglicami iz glinene haloške prsti (za varnost) in komposta z bioogljem za vzgojo sadik (za malico). Preprosto, ne? Resnične stvari so vedno preproste in logične. Po mojem je to eden od vedno veljavnih zakonov, ki veljajo povsod v univerzumu.

Eccola, naredila sem mešanico komposta in prsti:

IMG_2900

Zgnetla majhne palačinke in na vsako položila približno 5 semen:

IMG_2897

… in oblikovala lepe majhne frnikole, ki bodo pripravljene, da jih vtaknem v svoj vrt, po 20 cm vsaksebi:

IMG_2903

 

 

Kodrolistni ohrovt po treh tednih v visoki gredi z ovčjo volno 10.10.12



Eccola, na zgornji fotki je živ dokaz, da ovčja volna deluje! Kako sem jo naredila in vse ostalo (tudi to, kje sem jo dobila), sem napisala v objavi Visoka greda z ovčjo volno pred tremi tedni. Kodrolistni ohrovt je res lep – smaragdno zelene barve in lepo skodran. V le treh tednih se je razvejal kot palme na obali Havajev …

Pogled v 2010

Ne morem primerjat, kako je z drugimi blogi, ker nimam podatkov, lahko pa rečem, da imajo na wordpressu kar dobro podporno storitev za blogerje. Poslali so mi posnetek zdravstvenega stanja Permakulture-za-telebane v lanskem letu (sem ga vesela :)  

Healthy blog!
The Blog-Health-o-Meter™ reads Wow.

Rdeča nit lanskega leta bi lahko bila “Who the …. is čajota?”; bodičasta bučka visoko vodi med zadetki bloga. Kaj je takega na njej? Me pa res zanima. Ostali najbolj iskani pojmi so:  permakultura, sepp holzer permakultura, permakulturni vrt in permakulturno vrtnarjenje, najbolj brani posti pa po vrsti tile:
1 Sepp Holzer 8.5.10
2 Dober tek! 
3 Zeliščna spirala
4 Visoka greda
5 Na obisku pri Seppu Holzerju na Krameterhofu 16.7.10

Najbolj “prometen” dan je bil 26. december s 121 obiskovalci. 47 objavljenih prispevkov menda ni slabo za prvo leto; letos se bom potrudila, da jih bo še dosti več in da bodo bolj redni ter tako kot vrtnarjenje vam in meni v užitek in veselje.