Ne vem, če se bodo biodinamiki strinjali – upam, da se bo kdo od njih oglasil in pokomentiral – ampak mislim, da sem odkrila način, kako preseči stalno pomanjkanje časa, zaradi katerega zamudimo pravi dan za sejanje … ker meni to vedno uspe, in čeprav vem (ker sem se prepričala na lastne oči), da se zelo splača sejati/saditi/presajati itd. na dan, ki je priporočen za taka početja po setvenem koledarju Marije Thun – meni skoraj vedno zelo uspešno uspe zamuditi najugodnejše ure …
Torej, če je od tega, kdaj se seme zbudi, odvisen trenutek začetka novega življenja, si lahko pomagam tako, da seme, če že ni časa za vrt (ker je ura spet 9 zvečer in se mi tudi pod razno ne da spotikat po vrtu), zbudim z namakanjem – in to takrat, ko meni paše :).
Razlogov, zakaj namakati seme, pa je še veliko več. Doslej sem namakala zgolj nekatere, letos namakam vse po vrsti. Ker je namakanje učinkovito in ima veliko prednosti. Idejo mi je povedal Andrej, on pa jo je našel v drobni knjižici Vrtlarski trikovi iz starih vremena, ki jo je napisala Andrea Kern.
Zakaj?
Namočeno seme hitreje vzklije, mladi sejančki so bolj zdravi, ker jih namakamo v tekočini, ki nanje deluje spodbudno, zaščitno in zdravilno, na ta način ločimo staro, bolno, poškodovano seme od živega, zdravega … (živo se potopi, poškodovano in prazno plava na gladini), predvsem pa prebijemo zaščito, ki jo ima seme, da ne vzkali ob nepravem času, seme pa bo lahko kalilo v enakomernih in kontroliranih pogojih, zaradi česar bo uspeh večji. Aja – na površju plava tudi zelo lahko, npr. seme solat, zato ga ne mečte kar po vrsti stran …
V čem namakamo in kako dolgo?
- Gomoljasta zelenjava: voda + kravji gnoj, da se zmehča
- Grah, fižol, redkvice: izvirska voda
- Artičoka: voda + sladkor ali med
- Staro seme: kvasec za kisli kruh pospeši klitje, odstrani škodljive klice, in je hkrati hrana + zaščita pred glivicami
- Kumarice, buče, lubenice …: sirotka ali mleko (jasno, ne homogenizirano in polno antibiotikov …)
- Metuljnice (grah, fižol, bob): namakamo v kamiličnem čaju vsaj 1 h pred setvijo (2 čajni žlički na 1 skodelico, čaj naj počaka 10 do 12 ur)
- Čebula, por, paradižnik: baldrijan, ker pospešuje rast korenin
- Poljska preslica: ima veliko silicijeve kisline, vanjo namočimo krompir
Namakanje v Humofixu:
QR Zeliščni aktivator
- kodrolistni ohrovt, hren: 15 min
- redkev in redkvica: 30 min
- cikorija, koper, koromač, endivija, por blitva, paprika, peteršilj, rdeča pesa, solata, paradižnik, čebula: 1 ura
- korenje, zelena: 1,5 ure
Namakanje v Biooglju:
Biooglje kompleks razkuži seme, gomolje, korenine in jih hkrati nahrani. Na semenih in gomoljih ter koreninah so dostikrat prisotne patogene klice, ki so lahko usodne za mlado rastlino; z bioogljem jih razkužimo. Postopek je preprost: Biooglje zmešamo z vodo, da nastane črna gošča, v katero namočimo seme, gomolje, korenine … Na tejle povezavi govorim o tem, kako namočimo in sadimo jesenski česen; jasno, postopek je enak tudi za spomladanskega: https://permakulturazatelebane.wordpress.com/2014/10/25/sajenje-jesenskega-cesna/.
V čem naj namočim limonsko travo? lpd
Absolutely no idea … hecam se :).
Po mojem ne morete zgrešiti s humofixom … kadar nisem prepričana, vzamem bazični čaj iz 49 eko zelišč – jim tudi paše.
živjo, kaj pa je humofix?
Mešanica raznih rožic in zelišč v prahu, ki ga izdelujejo benediktinske redovnice. V njem se namaka seme, z njim se aktivira kompost … Super, samo nimam pojma, kje bi se ga pri nas dobilo :-P . Se ga pa dobi na netu:
http://www.abtei-fulda.de/shop/index.html?rubric=Humofix
Lp, Katka