Tag Archive | biooglje

Težke kovine, zastrupljena zemlja

V našem okolju je čedalje več težkih kovin. O tem ni nobenega dvoma. Vprašanje pa je, kaj lahko naredimo? Lahko se držimo za glavo, lahko zapremo oči, lahko ukrepamo. Jaz sem za slednje.

Industrija, umetna gnojila, pesticidi, odplake, so naše okolje v zadnjih desetletjih zastrupila s težkimi kovinami. Nesreče, kot je bila nedavna v vrhniškem Kemisu, stanje še poslabšajo. Težke kovine ne izginejo, akumulirajo se v tleh, od koder prehajajo v rastline, od tam pa v ljudi. Delno pronicajo skozi tla tudi v podtalnico. Tako vstopajo v prehranjevalno verigo in nas zastrupljajo. Posledic za naše zdravje in življenje se pogosto sploh ne zavedamo. Onesnaženje s težkimi kovinami ogroža kakovost zemlje, preživetje rastlin in zdravje ljudi.

Onesnaženje zemlje s težkimi kovinami ima poguben vpliv na življenje mikroorganizmov in biološko raznolikost v zemlji. Onesnaženje zemlje s težkimi kovinami predstavlja nevarnost za okolje in zdravje ljudi še posebej zaradi biomagnifikacije (t.j. kopičenje določenih strupenih snovi v tkivu; višje, ko je organizem v prehranski verigi, večja je v njem koncentracija strupov).

Nekateri od teh elementov so pomembni za žive organizme, drugi ne. Celo koncentracije pomembnih elementov, ki so višje od določenega nivoja, imajo pogubne posledice za zdravje, ker vplivajo na normalen metabolizem živih organizmov. Raziskave o onesnaženju s težkimi kovinami se osredotočajo na naslednje elemente: arzenik (As), kadmij (Cd), krom (Cr), živo srebro (Hg) in svinec (Pb), saj so le-ti toksične in za žive organizme ne nujne težke kovine, in na baker (Cu), nikelj (Ni) in cink (Zn), ki lahko, čeprav so pomembni za življenje organizmov, pri visokih koncentracijah povzročijo zdravstvene težave pri ljudeh ali fitotoksičnost.

Remediacija zemlje je zato nujna, a je težavna naloga, ker je bila zaradi doslej uporabljenih metod povezana z velikimi stroški. Uporaba biooglja in fitoremediacija (vezanje in odstranjevanje težkih kovin s pomočjo posejane ali posajene vegetacije) sta varni in relativno poceni okoljski tehniki, ki imata odličen potencial pri reševanju problematike onesnažene zemlje.

Na fotografiji: remediacija zemlje, obremenjene s težkimi kovinami (področje rudnika) julij 2010 – avgust 2011, s pomočjo biooglja in rastlinskega komposta.

Biooglje

Biooglje je porozen pretežno čisti ogljik, ki ga s pomočjo pirolize pridobimo iz organskih materialov. Biooglje ima značilno visoko sposobnost izmenjave kationov (CEC = cation exchange capacity) in je alkalno. Biooglje ima številne potencialne koristi za zemljo: poveča zemljino biološko aktivnost, zmanjša emisije toplogrednih plinov iz kmetijskih virov in poveča sekvestracijo ogljika v zemlji. Dodano biooglje spremeni kakovost zemlje in omogoči večji pridelek. Večkratne koristi, ki jih prinaša biooglje kot dodatek zemlji, so bile zbrane v knjigi Lehmanna in Josepha (2009), vendar je v njej malo podatkov o učinkih bioooglja na težke kovine v zemlji. Leta 2011 je bila objavljena raziskava o vlogi biooglja pri remediaciji onesnažene zemlje, s posebnim poudarkom na metaloidnem arzeniku (Beesley in ost., 2011). V zadnjih letih je bilo objavljenih še več raziskav o povezavah med bioogljem, težkimi kovinami v zemlji in vegetacijo na njej.

Mehanizem povezav med bioogljem in težkimi kovinami

Lastnosti, ki jih ima biooglje, so odvisne od več dejavnikov: vrste materiala, iz katerega pridelamo biooglje, velikosti delcev, temperature in pogojev, ki vladajo tekom pirolize. Biooglje vpliva na biorazpoložljivi del težkih kovin v zemlji in lahko zmanjša njihovo sposobnost pronicanja. Ena od lastnosti biooglja je, da ima veliko površino, zaradi česar ima veliko kapaciteto vezave težkih kovin. Površinska privlačnost težkih kovin na biooglje je bila že večkrat dokazana z uporabo elektronskega mikroskopa. Alkalnost biooglja je prav tako lahko odgovorna za manjšo razpoložljivost težkih kovin v zemlji, ki smo ji dodali biooglje. Vrednost pH biooglja narašča s temperaturo pri pirolizi. Biooglje lahko zmanjša tudi mobilnost težkih kovin, ker spremeni njihovo redoks stanje.

Raziskave o učinku biooglja na težke kovine v zemlji

Poglejmo nekaj raziskav o vplivu biooglja na zemljo, obremenjeno s težkimi kovinami:

  • Fellet in ost. (2011): biooglje so uporabili za remediacijo zemlje na področju rudnika, ki je bila obremenjena s številnimi težkimi kovinami. Dodano biooglje je zmanjšalo biorazpoložljivost kadmija (Cd), svinca (Pb) in cinka (Zn) in mobilnost kadmija (Cd), kroma (Cr) in svinca (Pb).
  • Park in ost. (2011): biooglje, pripravljeno iz zelenega odpada, je bilo učinkovito pri zmanjševanju vseh težkih kovin, ki so jih preučevali (Cd, Pb, Cu). Po dodanem bioglju se je povečala vezava težkih kovin na organske snovi. Prav tako se je zmanjšala prisotnost Cd in Pb v vodi v zemlji.
  • Uchimiya in ost. (2012a): bioglje, pripravljeno na 700 °C, je bilo bolj učinkovito pri vezavi težkih kovin. Ugotovila sta, da je Cu in Pb relativno lahko stabilizirati v zemlji, medtem ko je odziv Cd in Ni odvisen od vrste bioogjla, dodanega zemlji.
  • Beesley in Marmiroli (2011): ugotovljeno je bilo zadržanje arzenika (As), kadmija (Cd) in cinka (Zn) na površini biooglja. Avtorja sta dokazala, da je bila težka kovina vezana na površje biooglja in da ta proces ni bil takoj reverzibilen.
  • Namgay in ost. (2010): koncentracije Cd, As and Pb v mladih poganjkih koruze so se zmanjšale po dodajanju biooglja v zemljo.
  • Beesley in ost. (2013): ugotovili so zanimivo dejstvo, da se je količina arzenika (As) v vodi v zemlji povečala po dodajanju biooglja, a se je njegov prenos v rastline zmanjšal.
  • Karami in ost. (2011): dodali so biooglje v zemljo v rudnikih, obremenjeno s svincem (Pb) in bakrom (Cu). Ugotovili so, da je dodano biooglje zmanjšalo vsebnost svinca v vodi v zemlji na polovico. Ko so biooglju dodali še kompost iz zelenega rastlinskega odpada, so bile koncentracije svinca (Pb) v porah v zemlji 20-krat nižje kot v kontrolnem vzorcu.

Zaključek

S težkimi kovinami onesnažena zemlja bo po dodajanju biooglja varnejša za rastline, ki bodo zrastle v njej, in za ljudi in živali, ki bodo te rastline zaužili. Raziskave so glede tega jasne, vendar je možnosti za nadaljnje raziskave še zelo veliko. Kljub temu lahko zaključimo, da je uporaba biooglja tudi s stališča razstrupljanja zemlje pomemben dejavnik v ohranjanju in vračanju zdravja v okolje. Nadaljne raziskave potekajo v smeri kombiniranja uporabe biooglja in fitoremediacije. Tak način remediacije zemlje je najcenejši od vseh – fitoremediacija je v primerjavi s postopki odkopavanja in odvažanja zemlje veliko cenejša, stane le 5 % njihove cene. Biooglje, ki ga izberemo za razstrupljanje tal, mora biti varno, kar se tiče vsebnosti strupov (ekološko pridelano), pripravljeno na visoki temperaturi in rahlo alkalno. Biooglje, ki je že obogateno z mikroorganizmi, mikorizo, algami in glistino, bo ne le zmanjšalo možnosti, da bi težke kovine iz zemlje prešle v rastline, pač pa bo tudi pomembno pripomoglo k živosti zemlje in rasti rastlin, ki bodo zrastle na njej (primer takšnega izdelka je Biooglje kompleks blagovne znamke GroChar).

Poglejte še: Biooglje za 1000 let rodovitne prsti

Vir podatkov za članek: Use of phytoremediation and biochar to remediate heavy metal polluted soils: a review

* * *

Glive, velikani gozda

Nekateri zemeljski organizmi so neverjetno veliki, prav gromozanski.

Pod našimi nogami se razprostirajo kilometre in kilometre daleč.

To so glive.

Mreža gliv – micelij – lahko tehta stotine ton, in tvori organizem, ki velja za največjega na našem planetu Zemlji.

Glive razgrajujejo vse mrtve organizme, ki se nahajajo v zemlji. Pri tem sproščajo pomembne hranilne snovi za organizme, ki rastejo v zemlji – vključno z rastlinami.

Zahvaljujoč mreži gliv, ki leži pod površjem zemlje, rastline komunicirajo med sabo in si izmenjujejo hranilne snovi in informacije.

To sožitje med rastlinami in določenimi glivami imenujemo mikoriza.

Mikoriza je naravni zemljin internet.

Glive so izjemno pomemben del življenja v zemlji.

Na žalost pa ga hitro izgubljamo – VSAKO MINUTO izgine za 30 nogometnih igrišč rodovitne zemlje.

Pomagamo lahko tako, da zaščitimo biodiverziteto v zemlji.

Vemo, kako lahko spremenimo svet – odkrijte, kaj lahko naredite sami.

Biooglje je za mikorizne glive kot hotel s 5 zvezdicami. Biooglje kompleks GroChar je obogateno z mikoriznimi glivami in tako omogoči rastlinam najboljše pogoje za rast.

Oživite svojo prst.

Verin vrt z visokimi gredami

Na fotografijah, posnetih lani, je vrt gospe Vere. Visoke grede je naredila po “reglcih”, v zadnjo plast dodala kompost in biooglje, in pridelala ogromno zdrave zelenjave, ki je kar buhtela iz okvirjev. Če bolje pogledate, boste videli, da je vrt nastal na zelenici ob hiši, torej na zemlji, ki je praviloma preveč revna in pusta, da bi v njej zelenjava dobro uspevala. Če pa jo pravilno obdelamo, nahranimo, oživimo s kompostom in bioogljem, pa lahko iz še tako slabe osnove naredimo rajski vrt. Kot ga je gospa Vera :)

Na tej povezavi imate več informacij, kako lahko (na različne načine) naredimo visoke grede. Poglejte TUKAJ.

Moravske toplice, zbor Lipnica, tibetanci, biooglje in homeopatija

Kaj vse lahko človek stlači v konec tedna … Če se dobro zmeni in se vsega skupaj loti kot pridna mravlja, ki vztrajno odvleče desetkrat večjo drobtino buhtlja v mravljišče, potem veliko.

Od petka do nedelje sem odkrivala Moravske toplice. Malo manj zunaj, malo več notri.

V Moravske sem šla z mešanim pevskim zborom Lipnica iz Kamne gorice. Imeli so intenzivne vaje. Kar dobesedno pomeni skoraj obsedeno prepevanje, piljenje pesmi, usklajenosti, poudarkov, dihanja … po zelo natrpanem urniku. Potem pa s petjem še ponoči niso dali miru. Res so unbelievable :).

Spali smo v hiškah, kritih s slamo (če se temu lahko reče spanje …)

S sabo so me povabili, ker so hoteli intenzivnost svojega intenzivnega vikenda vaj povečati še z dvema dogodkoma: navsezgodaj zjutraj pred zajtrkom zvaditi tibetanske vaje (najprej smo se jih, jasno, naučili), pozno popoldan pa poslušati predavanje o biooglju in homeopatiji za rastline.

WP_20151114_004

V soboto zvečer so nastopili za hotelske goste. O njihovem petju ne morem soditi, razen kot totalen laik. Pojem pod tušem, in če bi bil tuš na podstrehi, bi bila s svojim petjem učinkovit repelent za polhe. Laična je moja sodba preprosta: če mi postane dolgčas, in štejem skladbe do konca, ni dobro. Če poslušam in uživam skupaj z drugimi, ja, potem pa res lahko rečem: dobri so. Ne samo dobri, odlični. Med nastopom se je publika močno namnožila, ker so s petjem v prostor, kjer so peli, privabljali čedalje več ljudi. In za češnjo na torti so poslušalci zahtevali bis (koliko zborov doseže kaj takega?).

Za Tibetanske vaje sem pripravila navodila, objavljena se posebej (kliknite na link). Se splača vadit, res so odlične. Tega, da lasje nehajo siveti, sicer ne morem potrditi iz lastnih izkušenj, drži pa, da telo postane bolj prožno, da dobi drugačno obliko, da se popravi drža, da je tudi um bolj močan in stabilen. In to samo za slabih deset minut jutranjega truda. Ki bi jih sicer preždeli s kavo v rokah in počasnimi mislimi v glavi.

Čez 14 dni, 26. novembra bom v knjižnici v Luciji govorila o biooglju, homeopatiji za rastline, praktičnih rešitvah za slovenske vrtove, permakulturi … o stvareh, ki vem, da nas zanimajo.  Točno uro še objavim, tokrat samo datum.

Samo še tole: vsaka pot k cilju je posejana z neuspehi. Vendar neuspeh ni nasprotje uspeha, ampak njegov sestavni del. Če to vemo, nas neuspeh ne prestraši, niti ne spravi v dvom, niti ne zaustavi. Namesto tega je prav vsak neuspeh treba pozdraviti, ga dobro ovohati, potem pa pospraviti v predal in nadaljevati pot. Saj se ve, kaj je cilj. Meni pomaga, upam, da bo še komu.

Vir: https://twitter.com/ariannahuff/status/465517648046870528

 

Biooglje – super, a le če je brez strupov in težkih kovin!

Zakaj? Ker boste sicer z njim na svoj vrt vnesli strupe in težke kovine, ki jih boste potem vi, vaši otroci in vnuki, pojedli.

Ni vseeno, iz česa biooglje je. Prav tako kot ni vseeno, iz česa je npr. gnojilo za vaš vrt – ali iz kurjekov s kurje farme, kjer piščance pitajo z nezdravo piščančjo “hitro prehrano” zelo vprašljive kakovosti, ali iz kurjekov piščancev, ki se pasejo v naravi. Ste že kdaj pomislili na to? Podatek o tem bi moral biti dostopen kupcu. Če ni, je dostikrat v ozadju nekaj zelo narobe. In nekdo ne bi rad, da bi vi vedeli za to.

Vir_ https://en.wikipedia.org/wiki/Biochar

Enako kot za biooglje velja za alge klorela, ki nase zelo močno vežejo strupe, predvsem težke kovine. Če med rastjo niso bile v čistem okolju, se že med rastjo napolnijo s strupi. Ljudje, ki jih zaužijejo z namenom, da bi se znebili težkih kovin, cilja seveda ne bodo nikoli dosegli. Ravno nasprotno, še bolj zastrupljeni bodo. Enako se bo zgodilo z zemljo, če boste vanjo dodali biooglje iz neznanih ali zastrupljenih virov. Za biooglje velja povsem enako, kot za vse snovi, ki so zelo aktivne in nase z veseljem vežejo strupe, vključno s težkimi kovinami: odlično je, če je čisto, zelo slabo, če ni. Ker boste namesto kakovosti v vrt in vase dobili strupe.

Slaba stran je ta: če v prst dodamo biooglje, ki je bilo narejeno iz vprašljivih, s strupi onesnaženih snovi, bomo v prst dodali tudi te. In ker se biooglje zelo počasi razgrajuje, bodo ostale tudi strupi z njim pri nas. naslednjih 1000 let, oziroma še dlje (odvisno od vrste težkih kovin).

Zato je tako pomembno, iz česa je bilo biooglje v prvi vrsti narejeno.

Z idejo o biooglju in kaj vse dobrega prinese, se seznanja čedalje več ljudi. To je super, a v tem se skriva tudi zanka.

Prav zaradi čedalje bolj razširjene ideje se širi krog ponudnikov. Nekateri ponujajo biooglje, pripravljeno iz biomase neznanega izvora, spet drugi iz odplak, ki jih prestrežejo čistilne naprave.

Prodajalec mora vedeti, kaj je v njegovem izdelku, pa naj gre za biooglje, za klorelo, ali za katerikoli drug izdelek, ki je lahko vir strupov, še zlasti težkih kovin (ki so izjemno nevarne, ker uničujejo živčevje, vključno z možgani). Ker je od tega neposredno odvisno zdravje zemlje in človeka.

Izdelki z bioogljem GroChar, ki jih proizvaja podjetje Carbon Gold, so zanesljivo varni. Imajo ekološki certifikat Soil Association Certificate.

Končno je dovolj suho za sajenje jesenskega česna!

Končno se je zemlja toliko osušila, da se lahko lotim sajenja jesenskega česna. Najboljši čas za to je konec oktobra, v nižjih legah pa lahko tudi novembra.

Česnu paše s soncem obsijana, rahla in s hranili bogata prst. Prst ne sme biti mokra, sicer bo zgnil. Če imamo bolj mokro prst, si lahko pomagamo z dvignjenimi gredami, ali pa ga sadimo na grebenih, med katerimi naredimo jarke. Ne mara gnojenja, kar pa ne pomeni, da ne potrebuje hranil in bo uspešen v siromašni prsti. Zato ga pred sajenjem čez noč namočimo v zmesi vode in Biooglja kompleks, v katerem je že polno mikroorganizmov. Če le lahko,  to naredimo na dan za korenino. Pomaga proti glivicam in zbudi kalčke. V jarke pred sajenjem natresemo Kompost z bioogljem za presajanje UNI.

Letos nas je nebo zalilo s toliko vode, da bi česen, če bi ga sadili pred kakšnim tednom, z veseljem zgnil. Dodano biooglje in kompost z bioogljem po eni strani česen nahrani, po drugi pa rahlja težko prst, npr. glineno, v kateri česen ne bo lepo delal.

Česnove glavice previdno razdelimo na stroke, ker vsaka poškodba ovoja pomeni možnost za gnitje in bolezen. Stroke posadim tako, da je zašiljeni vrh cca 2,5 cm pod površino, 15 cm narazen, vrste pa so 30 cm narazen. Zasujem z zemljo, in pokrijem še z 7 do 12 cm debelo plastjo zastirke, na primer senom ali listavko.

Česen je precej nezahteven, ampak plevela vseeno ne mara, predvsem pa ne smemo pustit, da bi se zasušil. Ne mara biti poplavljen, zasušen pa tudi ne – bo spal namesto da bi se debelil.

Na stroke razdeljene glavice česna:

IMG_2844

Namakanje česna:

IMG_2842

Česnu zelo paše med jagodami:

IMG_2825

Pred časom sem za revijo Moj mali svet napisala članek o “večnem česnu” – gre za česen, ki ga posadimo le enkrat, potem pa vzgajamo kot trajnico. Zanimiva ideja! Članek lahko preberete v članku Zelenjavni vrt, poln trajnic

Pravi čas za sadike orehov

Mislila sem, da bom z blogom nekaj dni dala mir in dokončala kaj drugega nujnega, pa se ne da.
Orehi so bolj pomembni.

Kdaj je najboljši čas za sajenje dreves? Je že bil. Pred desetimi leti. Pa drugi najboljši? Takoj zdaj.
(dejansko pa pravzaprav novembra, oktobra je še malo prezgodaj)

Mlade sadike orehov niso poceni, še posebej sorte z velikimi debelimi plodovi ne.
Orehi sodijo med drevesa, ki jih ni treba cepiti. Te vrste dreves lahko vzgojimo sami, iz pečk ali plodov.
Enako velja za kutine in vinogradniške breskve. Z veseljem se razvijejo iz koščic, če le imajo priložnost za to.

Da rodi, potrebuje oreh kar 10 let. Ajoj, čez 10 let bom stara že … vseeno ne preveč, da me ne bo veselilo imeti veliko debelih orehov :). Ker je bil včeraj in je danes dan za plod – naslednji bo v petek do 13. ure – je šlo 10 debelih orehov v dva hobuka s Kompostom za vzgojo sadik.  Čez zimo bosta stala zunaj, ker mora seme pred prebujenjem prespati nekaj mesecev na mrazu. Da se utrdi. Kot dojenčki na Danskem, ki jih starši pri temperaturah pod nulo debelo zadekane utrjujejo v vozičkih pred domačimi vrati.

Povezava: Setveni koledar 2015, oktober

WP_20151020_004

Za vzgojo mladih orehovih drevesc potrebujem: hobuk, vrtno zemljo (3/4 hobuka), vrečo Komposta za vzgojo sadik (na podlago iz vrtne zemlje nasujem 10 cm debelo plast) in cele orehe.

WP_20151020_003

Na sliki zgoraj: debeli orehi so še enkrat večji od običajnih (njihova jedrca tudi ;)

WP_20151020_001

Posadim jih tako globoko, da so pokriti z zemljo, in dobro zalijem.