Pravilen odgovor je: Tomatilo

Najprej se vam moram opravičiti. Boben za žrebanje je zaribal (v prevodu: zmanjkalo je časa). Verjamem (beri: močno upam), da niste zamerili, ker je za sajenje tomatilov še čisto dovolj časa in pred sredo maja tako ali tako ne smejo ven.

Ker pa slaba vest deluje, sem se odločila, da žrebanja sploh ne bo; sadike boste dobili vsi, ki ste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje.

Nagrajenci ste torej: Saša, Blanka, Zehra, Helena, Patricija, Slovon, Ajda, Irena, Damijana, Mirjam, Valentina, Ni Na, Marjana, Zana. Upam, da nisem koga spregledala!

Vaši odgovori so bili zelo zanimivi. Sonja mi je napisala takole: Včeraj smo z otroci to našli na Ljubljanskem gradu! En fantek je rekel da je to od pajkov. Ena punčka je rekla da je to od lampinjončkov. Nekdo pa je rekel da je to enostavno stara gaza. Jaz pa mislim da je kakšen ostanek šiške.

Mislila sem (kar je živ dokaz, da “misliti” še ne pomeni tudi “vedeti”), da vprašanje sploh ne bo težko. Mogoče zato, ker sem o tomatilih pisala na blogu in v člankih za revije, potem pa napačno sklepala, da zdaj že vsi v Sloveniji vemo, za kaj gre.

Pravilen odgovor je torej tomatilo. Physalis ali fizalis je ime za družino, kamor spada več različnih sorodnikov. Poglejmo na hitro razlike med bližnjimi sorodniki v družini Physalis, kamor spada tudi tomatilo (ali tomatil), z drugim imenom tudi mehiški paradižnik.

File:Physalis(Schneckenfrass).jpgOranžni lampijončki, ki so v 70-ih in 80-ih letih krasili vaze po kuhinjah in dnevnih sobah, so Navadno volčje jabolko ali Physalis alkekengii. Njihov namen je predvsem okrasni, čeprav so drobni plodovi, ki zrastejo v oranžnih lampijončkih užitni, celo zdravilni (a pozor – le povsem zreli, sicer povzročajo prebavne motnje!). Okus plodov ni pretirano prijeten, plodovi so zelo drobni, živa oranžna barva lampijončkov pa verjetno marsikoga odvrne od uživanja plodov.

Perujsko volčje jabolko ali Andska jagoda (Physalis peruviana) je drugi član družine Physalis. Temu članu velikokrat rečemo kar “fizalis” – zaradi česar je zmeda še večja. Ima užitne, zelo okusne plodove rumene ali oranžne barve velikosti češnje. Košarice so rjavkaste. Okus plodov spominja na mešanico melone, ananasa in breskve. Jemo lahko surove, naredimo marmelado ali jih posušimo – potem so videti kot velike, zlato obarvane rozine.

In še tretji – tomatilo. Poznamo dve vrsti: Physalis Philadelphica, ta ima močno zelene plodove, ki zrastejo v zeleni košarici; Physalis ixocarpa pa ima vijoličaste plodove, košarica je zelena, lahko tudi nekoliko pisana (vijoličasto-zelena). Slednji ima manjše plodove in nekoliko bolj sladek okus.

Za vse tri velja, da so zelo zdravi, bolezni in škodljivci jih pri nas ne napadajo. Tudi krompirjeva oziroma paradižnikova plesen se nanje ne naselita. Fizalisi sodijo v skupino razhudnikov, a so paradižniku le daljni sorodniki. Morda zato niso občutljivi (vsaj zaenkrat še ne) na plesen, ki pomori ogromno naših paradižnikov.

Povsem res je, kot je napisala gospa Helena: “Tomatilosi… Ko jih prvič poskusiš, ti morda niso všeč, potem pa …jih zmanjka! Ker jih veselo deliš…”

Sadike bodo na voljo okoli 15. maja. O logistiki se bomo še pomenili. Če se bo le dalo tako organizirati, bo prevzem oseben, sicer vam jih bo pripeljal City Express ali poštar.

P.S. Zakaj mi je tako kronično manjkalo časa, bom napisala v naslednji objavi . . . da ne bo ta predolga.

 

 

Advertisements

9 thoughts on “Pravilen odgovor je: Tomatilo

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s