Dve trenutno najhujši dilemi lastnic in lastnikov slovenskih vrtov sta:
- kako se lotiti polžev in
- kako preprečiti paradajzu, da počrni in splesni
Prejšnjo sredo sem bila v knjižnici v Medvodah. Namen je bil dober, vse skupaj naj bi trajalo največ poldrugo uro (haha, se ve, kam je tlakovana pot z dobrimi nameni … :). Tako smo začeli pred pol osmo, končali pa ob desetih. Preveč fino smo se imeli, da bi se kar razšli. In tako kot vedno, sta bili najpogostejši tisti dve vprašanji, ki sta zgoraj pod točko ena in dve.O rdečih polžih (ravno danes sem dobila sporočilo, da je že na poti zadeva, ki jo bom najprej preskusila sama, potem pa o njej pisala na blogu). Polži ne samo, da požrejo vse, kar je vsaj približno zelenega na vrtu, pač pa so ob tem še toliko nesramni, da provocirajo z akrobacijami (npr. plezajo po mladi čebuli, visijo v vesi z listkov solate in skačejo na glavo v rahlo prst med sveže posejano seme). In še druga točka, o paradajzih, polnih zdravih, debelih, rdečih plodov, ki potem čez noč počrnijo in žalostno zgnijejo.
Že na nekaj strani sem obljubila, da bom objavila recept za kompostni čaj proti plesni. In bom, obljubo je treba držat.
Najprej pa samo še tole: verjamem, da so rastline povsem na istem kot ljudje in živali – njihovo stanje je odvisno od njihovega imunskega sistema. Bolj ko je ta močan, lažje se uprejo boleznim. Močan imunski sistem pri rastlinah ustvarimo tako, da jih nahranimo skozi korenine – da zemljo obogatimo z mikroorganizmi, mikoriznimi glivami, minerali in elementi v sledovih. Vse te stvari so v kompostu z bioogljem in v biooglju kompleks. O tej temi sem že pisala v zgodbi o portugalskih eko paradajzih v rastlinjaku, TUKAJ.
Zakaj so danes rastline bolj bolne kot včasih? Ker smo uvozili nove bolezni, škodljivce itd., ki jih prej ni bilo – ker smo stare odporne sorte zamenjali z novimi (z večjimi plodovi, a pogosto bolj rahlega zdravja) – ker smo pozabili, da je zemlja živ organizem in da je od njenega zdravja odvisno, kako zdrava bodo bitja, ki bodo zrastla iz nje.
Mislim, da se je treba težav z zdravjem vrtov lotiti z dveh koncev: od spodaj (nahraniti, oživiti zemljo) in od zgoraj: s pripravki, ki od zgoraj krepijo rastlino in zatirajo bolezni.
Kako okrepiti rastline od spodaj, sem že napisala. Kako od zgoraj – s kompostnim čajem.
Recept za kompostni čaj
10 litrov deževnice (ne uporabljamo pitne vode, ker vsebuje klor in druge strupe)
1 l raztopine kelpa
1 l raztopine melase
0,4 litra urina (če prenesemo kaj takega …)
1 l kakovostnega komposta
1 l drobno zdrobljenega obogatenega biooglja
Kompostni čaj pred uporabo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 9 (1 del čaja na 9 delov vode). Z njim je dobro škropiti še pred pojavom težav. In nikoli zvečer (da z močenjem ne spravimo rastline v nepotreben šok, noči so vlažne že same po sebi). Če se bolezen pojavi, odstranimo najbolj bolne liste (seveda ne vseh, brez listov rastlina propade) in poškropimo rastline s kompostnim čajem. Ne pozabimo poškropiti spodnjo stran listov.
Permakultura za telebane 
Ojla!
Moj spopad s polži je pobiranje, pomoč so mi bananini olupki, ki jih privabljajo. Pivo raje spijem, ker mi ni v pomoč.
Pasje brikete imajo tudi radi … če jim že piva ne privoščiš :).
Kaj pa to sredstvo, ki se dobi v obliki zrnc, ki so v bistvu na bazi železa? Meni je nekaj časa pomagalo, potem pa so to sezono polži udarili nazaj, močnejši, kot kdaj koli prej.
So se navadili? Rdeče španske lazarje ponekom po Evropi že zatisajo z biološkimi sredtvi, neko vrsto nematod, ki se jih z veseljem lotijo. V Sloveniji niso dovoljene. Ne vem zakaj, mogoče čakamo, da bodo polži povsod po Sloveniji, potem pa mogoče bo kakšna sprememba … S prijateljico, ki ima rdečih polžev na vrtu na pretek (zdaj ji plezajo že v nove meter visoke visoke grede) preizkušava nekaj novega, ekološko sredstvo, ki polžev ne pomori, jim pa “zagravža” zelenjavo. Ko bo jasno, ali deluje ali ne, bom kaj več poročala o tej zadevi.
Ne vem, na gredici mi zaenkrat še uspeva, da jih preženem. Problem je, da gre za pravo invazijo (in ne tu pa tam za kakšnega polža, kot je bilo to pred leti) in je ob deževju teh polžev po 300 na dan in moramo zato nujno uničevati sproti. Seveda morajo pri tem sodelovati tudi vsi sosedje, ker drugače se premikajo iz enega na drugi vrt.
Prilagam link do tega sredstva: https://goo.gl/L6U9ii V vrtnariji pravijo, da je primeren tudi za ekološko vrtnarjenje, vendar ga ja vseeno ne posipam med sadikami. Polži se baje po zaužitju zaradi železove spojine razgradijo v zemlji, tako da prave učinkovitosti ne poznam. Jih je pa veliko preveč pri nas, da bi jih lahko enostavno zatrla.
Polži so pravzaprav vrtnarji – kjer lezejo po zeleni rastlini, za njimi ostane sluz, ki je idealna za spore plesni, te se ulovijo na sluz in tam lepo zaživijo, če jim še vreme pomaga (deževno), je to kot da bi nacepil in razmnožil plesen. Polž pride čez teden spet naokoli, ko se je plesen že razvila in predelala celulozo v listu v fermentirano užitno hrano, ki polžu zelo tekne. Torej polži s svojo prisotnostjo pospešujejo izbruh plesni.
Pozdravljena, Marija, hvala za zanimivo informacijo! Vau, res so pravi strokovnjaki.
Pozdravljeni,
polžev sem se končno nekako znebila, zdaj pa je na paradižnik udarila plesen. Pokritega nimam, zadnja 2 tedna pa je bilo vreme za paradižnik obupno. Dež – sonce non-stop, včasih tudi v istem dnevu. Spodnje liste, ki so porumeneli sem že potrgala, opažam pa črne pikice oz. lise tudi na ostalih listih. Paradižnik že ima zelene plodove, vendar zaenkrat še ne črnijo. Mi lahko prosim svetujete, kaj lahko še naredim, ali je dokončno obsojen na propad?
Najlepša hvala.
Pozdravljena Glicinija, za paradižnikovo plesen je učinkovito homeopatsko sredstvo Natrium sulphuricum C30 (stane 12 €, v steklenički z 10 g je 235 globul – 6 do 8 jih potrebujete za 30 l pripravka … torej dovolj za več let borbe proti paradižnikovi plesni :). Porumeneli pa tudi zviti listi kažejo na pomanjkanje magnezija, tudi za to obstajajo zdravila. Eno je Epsomova sol, obstaja pa tudi homeopatsko. Svojim paradajzom sem dala biooglje in Epsomovo sol, homeopatskih “zdravil” pa še niso dobili – zdravim, ko je zdravljenje potrebno, prej ne, prej rastlino krepim. Nobena rastlina ni obsojena na propad, tudi najbolj uničene se da pozdraviti, če je v njih le še za kanček volje do življenja :). Lep pozdrav, Bojca
Najlepša hvala. Kje lahko dobim to sredstvo in kako hitro? Z njim zalijem rastlino h korenini ali po listih?
Lahko vam pošlje spletna trgovina Gajin vrt, po povzetju (nadaljujva na mailu: bojcajanus@gmail). Poškropimo vso rastlino, in tudi tla naokoli. Lp, Bojca
Berem! Pridna delaš. L.P. Peter
Pozdravljeni,
kot ste priporočali, sem sredstvo uporabila štirikrat, vsake dva dni, in sicer po osem globul. Paradižnik mi že lepo zori, zaenkrat ni plesniv in ne črni, tako da sem z uporabljenim zelo zadovoljna. Zanima me, ali po potrebi kuro ponovim ali zaenkrat, dokler ne bo sledov kakšne plesni sredstva ne uporabljam? Še to, moram paradižnik pred uporabo kaj bolj prati, da ne bi prišlo do kakšne reakcije na sredstvo? Hvala še enkrat za pomoč in prijaznost ter nenazadnje za učinkovito rešitev. Priporočam tudi ostalim, ki se borijo proti paradižnikovi plesni.