Zakaj nisem in ne bom kupovala vrtne zemlje

Zadnjič sem bila pri znanem slovenskem eko kmetu na Gorenjskem. Na svojem več generacij starem gartlcu je postavil 16 visokih gred. Res famozne visoke grede so to … velike, močne, iz smrekovih debel iz domačega gozda, sestavljenih kot bi delal brunarico, v tleh pa podprte z borovimi debli. Z vrta je najprej postrgal vrtno zemljo, potem pa v visoke grede po plasteh naložil snovi, tako kot to dela Sepp Holzer. Lepo videti. Vse skupaj ga ni prišlo veliko, ker ima ves potreben material doma ali na svoji zemlji.

Je pravi kmet, zato je ob novostih ravno prav skeptičen (jaz tudi :). In sva se zmenila, da bo biooglje preizkusil tako, da ga bo dal v vsako gredo do polovice. Pa bomo videli, je rekel. Aha, bomo :). Zmenila sva se, da bom o poskusu ob prvi priliki poročala. Ko se bova znova kaj videla.

WP_20150501_004

Created with Nokia Smart Cam

Zraven gartlca je imel velik kup zemlje, ki je še čakala na to, da jo z bagrom nasuje v preostale še ne povsem dokončane visoke grede. Lepa, živa zemlja, se ji je videlo na prvi pogled. Na vprašanje, če je kaj proda, je rekel: Nikoli. Pravi kmet svoje zemlje ne prodaja, to je, kot bi prodal tisto osnovno, od česar živiš. Ko tega nimaš več, nimaš ničesar. Ljudje, ki kupujejo vrtno zemljo, morajo vedeti, da je ta vprašljive kakovosti, daleč od res vrhunske. Nikakor to ni odlična vrtna prst. Če že, jo lahko takšno šele naredimo; in če imamo srečo, v njej ne bo strupov, težkih kovin, pesticidov, herbicidov in insekticidov.

Zato jaz vrtne zemlje nisem in ne bom kupovala. Ko hočem na novo narediti ali ponovno oživiti kos vrta, si jo naredim sama, malo s tem, kar imam doma, malo s tem, kar nabavim. Če pa že kupim, ne kupim smeti v prvi samopostrežni, pač pa najboljše, kar lahko dobim. Narava komaj čaka na novo življenje – potem sva pa že dve. Ni vrag, da nama ne bi uspelo :).

Created with Nokia Smart Cam

Kako nahranim prst? S slamo, senom, domačim kompostom, zastirko … tudi konjskim gnojem z bioogljem (od konjev, ki jih poznam :). In z dodanim kupljenim ekološkim kompostom z bioogljem, kadar novi zeleni prebivalci ne morejo čakati več mesecev, da se zemlja okrepi, ker pač rabijo hrano takoj, tukaj in zdaj. Enako velja, ko zasajam v korita in lonce, za notranje in zunanje zasaditve. Stare zemlje ne vržem stran, ampak jo obogatim. Saj ni z njo nič tako zelo narobe, samo okrepiti jo je treba. Stari zemlji dodam kompost z bioogljem tako, da v vsake 3 lonce stare zemlje primešam po 1 lonec komposta. Z eno vrečo komposta z bioogljem (20 l ali 60 l) in staro zemljo, dobim 60 oz. 180 l kakovostne mešanice za takojšnje sajenje. Tako prihranim, pa še stran mi ničesar ni treba vreči.

Advertisements

One thought on “Zakaj nisem in ne bom kupovala vrtne zemlje

  1. Mešanje različnih organskih surovin ne vodi do nastanka prsti. Verjetno bi temu lahko rekli substrat.
    Prst nastane pod vplivom različnih dejavnikov s preperevanjem razgaljene matične kamnine. Seveda tu veliko vlogo igrajo tudi živi organizmi. V 100 letih pa nastane komaj kak milimeter prsti, za razliko od substrata, ki bi ga v 100 letih ostalo samo kak milimeter.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s