Življenje je krog in česen lahko sadimo v zabojčke

Življenje je krog … se strinjate? Dobite tudi vi kdaj občutek, da vse poteka v krogih? Ki se včasih kot v spirali spuščajo navzdol, včasih pa dvigajo navzgor? Smer spirale je odvisna od tega, kaj počnemo, kako se odzovemo na to, kar se nam dogaja. Lahko je pa seveda tudi hoja v krogih po ravnini, vedno na istem nivoju. Kot takrat, ko sem se z Luno izgubila v Kovorskih gozdovih in je padel mrak … Luni je bilo vseeno. Srečna je, samo da je z mano in v gozdu. Vse ostalo je nepomembno – kaj bo jedla, kje bo spala, bo pila? Bo že Bojca zrihtala :) Srečni pes …

Pred dobrimi 24 leti sem prvič prišla sem, na Zaplano, in se lotila svojega kroga. Konec lanskega leta sem se spet vrnila, da bi začela nov krog. Spadam sem. Poznam vsako drevo, ki raste na gričku pred hišo. Poznam (čedalje več) poti v Črnem gozdu, ki se razteza od konca moje parcele na sever do Planine.

Tu je dom. Odkar smo na Zaplani, sta Luna (11) in Lili (6 let) spet razigrani kot pubertetnici. Nov kosmati član je rešenček Timi, mlad mačkon, ki so ga “uredili” na kliniki Tristo kosmatih v Ljubljani. Zdaj je moj. Hrešči, namesto, da bi mijavkal (Luci pravi, da zato, ker je še mladič, jaz pa ne vem … da ni Joe Cocker?). “Urejanje” mačkov pri moških sproži zanimivo reakcijo (potrjeno na dveh primerkih :): “Zakaj je pa tega treba? A ne bi bilo dovolj, da bi sterilizirali mačke? Zakaj je treba tud mačotom dragulje odstranit?” Moško zavezništvo :)

Vrt je še vedno, a seveda (še) ni poln paradajza :) Trenutno je predvsem poln potenciala (beri – materiala za skompostirat). Zemlja je res lepa, spočita, močna, o nekdanjem pustem laporju ni več ne duha ne sluha …

Ker vrta še ni, sem česen posadila v zabojčke.

Zemlja na vrtu se je spočila in nahranila. Z lahkoto sem jo nakopala in naložila v samokolnico. Rahla, polna, čvrsta je.

V zabojčkih sem najprej naredila podlago iz zemlje, nato pa vanjo postavila stroke česna, cca 8 – 10 cm narazen. Iz vsak glavice sem za sajenje izbrala samo najmočnejše, najdebelejše stroke. Drobne bom porabila v kuhinji.

Nazadnje stroke zasujem s Kompostom z bioogljem za presajanje UNI. (na linku je moja nova spletna trgovina. Če imate sekundo časa, prosim za klik, vesela bom vsakega mnenja!)
Nisem ga mešala z zemljo, pa mislim, da bi ga lahko – še celo bolje bi bilo, če bi ga (bolj čvrsto bi objel česnove stroke) v razmerju 1/3. Zabojčke sem zalila, jih postavila v zavetje na sončno teraso in pokrila z zloženimi vrečami.

OK, dost pisanja. Gremo delat. V teh dneh bom posejala rožice, potem prvo rundo plodovk, vmes pa postavila in uredila visoke grede.

Kmalu dobim še preostale temelje za robnike iz Vojnika, jutri zjutraj pa novo zalogo, 2 toni komposta in biooglja. Pomlad, here you come :)

Kapar, herpes zoster in večno vprašanje: Zakaj se mi to spet dogaja …

Vir: “Nine-banded Armadillo” by http://www.birdphotos.com – Own work. Licensed under CC BY 3.0 via Commons – https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Nine-banded_Armadillo.jpg#/media/File:Nine-banded_Armadillo.jpg

Zunaj pridno pada, znotraj pa veselo raziskujemo homeopatijo. Za kaparja na limonovih drevescih na zimskem prezimovanju smo izbrali Petroleum 30C, za herpes zoster pri homo sapiensu pa Arsenicum album 200C. Herpes zoster ali pasavec je zoprna zadeva, ki sicer ni nalezljiva, a ima lahko trajne posledice. Za bolnikom sta šele dve dozi Arsenicum album 200C (3 globule v kozarcu vode, prvič včeraj zvečer in drugič danes dopoldan), pa mu gre namesto na ukazano slabše že na boljše. Rdečina se ne širi več, frekvenca, s katero se vrača zoprna bolečina, podobna vbodu z razbeljenim nožem, postaja čedalje daljša, bolečina pa čedalje šibkejša in bolj oddaljena.

Med tem ko s še vedno rahlo skeptičnim pričakovanjem opazujemo, kako se neprijetna bolečina in razdiralno početje virusa Varicela zoster hitro zmanjšuje (pa se še vsaj en teden ne bi smela, vsaj še en teden bi moral veselo harati po čedalje večjem delu bolnikovega hrbta), se zabavam z različnim delom, vmes pa berem zadeve, ki me zanimajo. Mimogrede – a veste, zakaj mislim, da homeopatija ni bolj razširjena? Ker potem ljudje po navodilih zdravnikov ne bi več mogli ostajati doma na dolgotrajnih bolniških … ;). Namesto, da bi si zlom zdravili en mesec, bi po preležanem vikendu lahko šli spet ven. In namesto da bi zaradi herpesa zosterja trpeli muke dva do štiri tedne, bi po treh dneh ozdraveli :).

Ob vsem tem pa se prikrade misel: zakaj se človeku zgodijo ravno te stvari, ki se mu zgodijo, in ne kakšne druge?
Zanimivo razlago sem našla na spletni strani astrologa Tima Stephensa. Kako pravi, preberite TUKAJ.

S čim plačujemo stvari, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo?

… hm, a bi imela nov avto … pa sedežno … pa kakšen kos novega pohištva in TV, čeprav s tem še ni nič tako katastrofalno narobe, samo malo zastarel model je …

Kaj je s tem, ki ga imam in s to, ki jo imam, narobe?

Ja, drži, avto bo kmalu dopolnil 10 let, na njem so vidne sledi preteklih bojev, ki jih še najbolj vidim jaz, ker vem, kako deviško lepa je bila njegova pločevina, ko je bil povsem nov. Na zadnjem levem boku ima črte, sledi bližnjega srečanja z nabiralnikom gospe, ki sem ji pripeljala biooglje (zmaga je bila deljena, tudi nabiralnik je ni odnesel povsem nepoškodovan :), na strehi rahlo vdolbino, ko je namesto na mojo glavo nanj priletela veja med lanskim žledom … a je priden in zvest, ko ga rabim. Sedežni se pozna, da so bile prevleke že precejkrat v pralnem stroju, ker jo imajo vse naše živali zelo rade … In še več bi lahko naštevala. Bi, ne bi … Dilema sodobnih Hamletov :). Potem pa naletim na 47 sekund modrosti, v katerih José Mujica direktno med oči in odločno, a povsem nenasilno razloži, s čim plačujemo stvari, ki si jih poželimo in kupimo, v resnici pa sploh ne potrebujemo. Bi rekli, da z denarjem? Ne, ne z denarjem. Poslušajte.

Ustvarili smo goro navideznih potreb,
 zaradi katerih moramo kar naprej kupovati stvari,
ki jih potem vržemo stran.
 V resnici pa stran mečemo lastna življenja.
 Ko nekaj kupim,
 ali ko nekaj kupiš ti,
 tega ne plačava z denarjem.
 Plačujemo z urami naših življenj,
 ki jih moramo porabiti za to,
 da zaslužimo denar, 
s katerim kupimo stvari.
 Razlika je v tem: 
edina stvar, ki je ne moremo kupiti, je življenje.
 Življenje gre preprosto mimo.
 In grozljivo je,
 da porabimo svoje življenje za to,
 da izgubimo svobodo.

(prevedla: Bojca Januš)

• sabiduría = modrost

José Mujica je bil od 2010 do 2015 predsednik Urugvaja; najskromnejši predsednik, ki je 90 % svoje mesečne plače razdelil revnim in pomoči potrebnim.