Tag Archive | vlaga

Paradižnikovo plesen se da pozdraviti – s homeopatskimi globulami Carbo vegetabilis C30

Kolega Mare mi je poslal fotografije svojega paradižnika in vprašanje …
V__B900

Na sliki: zgodna faza obolenja; plesen se začne na konicah in robovih listov, hitro prekrije večje površine, na koncu vse, tudi stebla porjavijo in se posušijo, rastlina propade.
Mare mi je napisal: “KAJ JE NAROBE Z NJIM? Včasih sem na robu njive posadil nekaj sadik, jih zalival ali pa tudi ne, pa je bilo vsako leto še preveč paradajza … zdaj ima pa vse: gnoj, zalivanje, pa nikoli po listih, strehico, … in rezultat? Takle, vidiš na fotki :(. Kaj se da narediti? Se ga da rešiti?”
Aha, mislim, da se ga da :)
Paradajzi, pa če nam je všeč ali ne, niso kar tako. Nekaj osnovnih pravil moramo poznati in jih nikoli kršiti. Pravila so: 1. ne pregnojimo zemlje, 2. nikoli ne zalivamo po listih, 3. kolobarimo, 4. ne tlačimo jih skupaj, 5. okrepimo tla, 6. zganjamo preventivo ali vsaj kurativo s homeopatijo, 7. ne šokiramo jih z izmeničnim pomanjkanjem in preobilico vode.
1. Ne pregnojimo zemlje
Preveč gnoja pomeni preveč dušika. Zaradi tega bo rastlina naredila veliko listne mase, pa malo cvetov in plodov; gost grm pomeni, da se bo paradižnik težje posušil – več vlage pomeni večjo možnost za plesen. Predvsem pa veliko dušika pomeni, da bo rastlina težje prišla do kalcija in kalija v tleh (ker se pač dušik tako močno tišči naprej …), tudi če bo teh dveh elementov v zemlji dovolj. Pomanjkanje kalcija se kaže kot temne lise na dnu ploda, iz katerih se razvije gniloba in plesen, ki se postopoma razširi na vso rastlino. Pomanjkanje kalija pa tako, da predel ploda okoli peclja ostane rumeno zelen, tudi ko je ostali del ploda že rdeč in zrel. Plod nikoli povsem ne dozori, pač pa nekako otrdi, oleseni.
Logika dogajanja je preprosta: pomanjkanje mineralov povzroči, da je rastlina bolj šibka, zato nagnjena k boleznim, in hitro je plesen tu. Plesen je tudi v tem primeru simptom, ne osnovna bolezen. Holistika deluje tudi v rastlinskem svetu :).
2. Paradižnika nikoli ne zalivamo po listih
3. Kolobarimo
Če se da, na 4 leta; če ne pa vsaj toliko kot lahko. Razhudnikov (krompir, paradižnik, tobak, jajčevec) ne sadimo skupaj. Paradižnik in krompir imata iste bolezni.
4. Ne tlačimo jih skupaj
Preveč na tesno posajeni paradižniki bodo trpeli, premalo zraka, svetlobe, težko se bodo osušili … hitro oslabeli in raje zboleli.
5. Ne šokiramo jih z izmeničnim pomanjkanjem in preobilico vode
Neenakomerno zalivanje, enkrat premalo, enkrat preveč, površinsko, nezadostno, ne le da oslabi rastlino. Je tudi dodaten vzrok, da rastlina ne more izkoristiti kalcija v tleh (posledice – glej točko 1).
6. Okrepimo tla
Z gnojem ja, ko je treba – a to je na nekaj let ali nič, če imamo močan domač kompost. Redno vsako leto pa dodamo biooglje obogateno z mikroorganizmi, po skodelico na sadiko. Biooglje kompleks lahko dodamo kadarkoli, tudi med sezono – deluje takoj in ostane v prsti, paradižnik pa ima večjo možnost, da bo do konca sezone zdrav in močan.
7. Zganjamo preventivo ali vsaj kurativo s homeopatijo
Za paradižnike je takrat, ko se plesen že pojavi, pravi homeopatski pripravek Carbo Vegetabilis (lahko ga naročite v Gajinem vrtu, po telefonu 040 325 939 ali na moj mail bojca@gajin-vrt.com. Cena za stekleničko z 10 g globul (kar je 235 globul, sem preštela :) – je 9,70 €. Steklenička bo zadoščala za zelo dolgo časa, ali za celo ulico.
… nekaj moram priznati … zadnje mesece se učim o homeopatiji za rastline in sem čedalje bolj navdušena. Je v skladu s tem, kamor plujem zadnja leta, holističen pristop do zdravja – in razlika z ljudmi je edino ta – ljudje lahko sami povedo, kaj jih muči, opišejo svoje simptome, povedo, kje jih boli … rastline tega ne morejo, zato smo ljudje njihovi glasniki. Tako kot Mare – on je glasnik svojih paradajzov :). Še nekaj sem mu pozabila reči: Mare poje v operi. Če bi svojih paradajzom privoščil kakšen košček arije, recino Sarastra iz Čarobne piščali, o, koliko hitreje bi se spet postavili na noge :).
Maretu sem poslala osebna :) navodila za zdravljenje njegovih paradajzov:
​Posledica pomanjkanja minera​lov je oslabljena rastlina, ki je bolj dovzetna za bolezni – v primeru paradižnikov največkrat krompirjeva/paradižnikova plesen. Če prav razumem, se je začelo na plodovih, vidi se tudi že na listih.
Rešitev:
1. Nujno: enakomerno in redno zalivanje, predvsem pa zadostno. Zemlja mora biti vedno vlažna v globini 30 cm (na površju bo lahko videti suha – da te to ne zavede). NIKOLI ne zalivamo po listih in nikoli, ko na paradižnike sije sonce! Še boljši je kapljični sistem zalivanja ali olla namakalni sistem (z glinastimi bučkami – enakomerna oskrba z vodo).
2. Nujno: Homeopatsko zdravilo proti paradižnikovi plesni Carbo vegetabilis C30 (stane 9,70 €). 4 zaporedne dni zalivamo rastlino z vodo s homeopatskimi globulami (5 globul na 1 l vode). V steklenički z 10 g je cca 235 globul – dovolj za dolgo časa.​
3. Dodatno lahko kalcij (dobi se v semenarni – če bi rad bil prepričan, če ga sploh rabiš, naroči analizo zemlje, a ni poceni) in biooglje kompleks (majhna skodelica vsaki rastlini) – cena 9,95 € za kg ali 87 € za 20 kg (dovolj za povprečno velik vrt), ki zadržuje vodo in hranila, da ni več šokov – izmenična moča in suša sta šok za paradižnike.
4. Pomembno je tudi, koliko prostora imajo paradižniki, če so posajeni preveč skupaj, ni dobro.​ Zdaj se jih seveda ne sme presajati, lahko pa se to upošteva naslednje leto.
5. Obtrgati, ali še bolje, porezati obolele liste, če to ne pomeni, da bo rastlina potem povsem gola; mora jih imeti dovolj, da bo lahko preživela, brez fotosinteze to ne bo možno. Obolele liste in plodove damo lahko na sredo kompostnega kupa, kjer se temperatura dvigne do 60 °C (če je pravilno sestavljen in pripravljen), sicer te plodove in liste raje sežgemo.
6. Pazimo, da z rokami ne prenašamo bolezni. Ne prijemamo (na videz) zdravih delov rastline. Roke, rokavice in orodje očistimo po delu z obolelimi deli rastline.
Še tole:
paradižniki so, kot vse plodovke (razhudniki in bučevke) zelo požrešni, kar se tiče vode in hranil v tleh; vendar pa pregnojena zemlja deluje na rastline slabo: zaradi preveč gnoja bo v zemlji preveč dušika, paradižniki bodo imeli ogromno listne mase, pa malo cvetja in plodov; zaradi obilice dušika bodo težje prišli do kalcija in kalija (tudi če bo teh dveh elementov v zemlji sicer dovolj), zato bodo bolj nagnjeni k boleznim (paradižnikova plesen).
Rešitev: pazimo, da zemlje ne pregnojimo.
aha, pa še to …
– paradižnika in krompirja ne sadimo blizu – oba sta razhudnika in imata iste bolezni
– kolobar za paradižnik je 4 leta (če ne gre, prav, ampak vsaj ne vsako leto na isto mesto …)
– pokrivanje paradižnikov s strehico ni zanesljiva rešitev; spore plesni se prenašajo tudi po zraku, z rokami … v hišicah pa paradižnik pogosto napade druga težava: bela mušica.
Rešitev je: vzgojiti zdrave, odporne rastline in jih opremiti s hrano od spodaj (z mikroorganizmi obogateno biooglje) in zgoraj (homeopatska zdravila za rastline).
P.S. Paradajze smo rešili – kakšni so bili po zdravljenu, sem objavila TUKAJ.

Suša … in kaj me je naučila to poletje 4.8.12

Če sploh česa, me je letošnje ultra sušno poletje naučilo teh treh stvari:

  1. zastirka bo v bodoče res čisto povsod na mojem vrtu (zato grem jeseni spet k Franji po zalogo sena);
  2. biooglje tudi;
  3. in pri vsakem presajanju dobijo in bodo dobile sadike majhno pest obogatenega biooglja.

Zato, ker:

1. Pod zastirko je zemlja rahla, prijetno topla in vedno vsaj malo vlažna;

2. Biooglje zadrži več hranil in vlage, zato je treba manj zalivat, rastline pa postanejo močnejše in bolj odporne;

3. Peščica obogatenega biooglja, ki jo dodam sadikam v sadilno jamico, jim da takšno moč, da jih lahko presajam tudi v tako hudi suši, kot je zdaj.

Po televiziji sem slišala, da na Primorskem ne vidijo smisla, da bi sejali repo v taki suši, pa čeprav so zemljo že zorali (si lahko mislim, kakšno opustošenje zdaj dela sonce po odprtih ranah v prsti …)

Zato sem te dni malo s strahom presajala sadike kodrolistnega ohrovta in boreča na vrt
(je bilo treba, ker so klični listki že postajali rumeni),
pa z veseljem ugotavljam,
da so vse po vrsti preživele!

Majhna peščica je dovolj za sadiko.

Paradižniki letos (trkam na les!) niso zboleli. Šli smo se mini revolucijo: nobenih mini paradajzastih hišk, nobenega trganja zalistnikov in vsi so dobili svoje doze biooglja. Le pri oporah sem popustila (če so pa tako žalostno padali vse naokoli in tlačili blitvo in rdečo peso). Vsi so lepi, zdravi in polni plodov.

V suši jim pomagam tako, da plodove, takoj, ko začnejo zardevati, previdno potrgam in shranim na kuhinjsko okensko polico, kjer dozorijo. Paradižniki so po mojem veseli razbremenitve, meni je pa tudi tako prav. Če je kdo lačen, mu niti na vrt ni treba; samo na okensko polico pogleda.

Sveža voda, mačji užitek. Da bi žejo gasili z zastirko in bioogljem, ne pride v poštev za Mikea in Jacka, prav tako pa ne za Luno in Pikota. Oba mačka obožujeta čisto, svežo vodo, direktno iz pipe. Vau, kako paše :)