Nekaj domačega, za pocrkljat, brez kemije in umetnih barv sem hotela pripravit. Kutine so v bunkerju začele gniti, treba jih bo predelat v nekaj drugega. Marmelad in sladic sem se že naveličala, želeja iz kutin pa še nikoli nisem pripravila. Tudi zato, ker je bil recept največkrat zelo zakompliciran, npr. z navodili o več tednov dolgem sušenju po omarah … hm … Na Živinem blogu sem našla recept, po katerem narediš iz kutin sok, pa še bombone. In sem se lotila :). Najprej s kutin zribat mehko rjavo kosmatost … in jih tako lepo dišeče, bleščeče in rumene pofotkat.
Živa piše, da gre za starinski recept, za katerega porabimo kar nekaj časa, a je na koncu trud bogato poplačan. Izdelavo razdelimo v več faz, tako da lahko kuhane kutine tudi zamrznemo in nadaljujemo s pripravo bombonov takrat, ko imamo dovolj časa.
Najprej s kutin odrgnemo rjav puh, jih operemo, razrežemo na četrtine in odstranimo peščišča, muhe in peclje. Lupiti jih ni treba, je škoda vitaminov in vlaknin (razen, če ne veste, ali so bile škropljene). Kutine skuhamo – to je prva faza, priprava kutinovega soka:
Kutinov sok:
2 kg kutin
250 g sladkorja
1,5 l vode
Na četrtine narezane kutine stresemo v velik lonec. Dodamo sladkor in vodo, premešamo in pristavimo. Zavremo, znižamo temperaturo, da samo še rahlo vre, in počasi kuhamo eno uro in pol. Čez noč pustimo, da se ohladi. Zjutraj sok precedimo skozi krpo ali gosto cedilo (kutine pri tem res dobro ožmemo, da vsebujejo čim manj vode!), ga še enkrat prevremo in nalijemo v čiste steklenice.
Iz ohlajenih kutin naredimo kutinov sir (kar je zgolj drugo ime za kutinov žele ali kutinove bombone …) ali jih oblite s čokolado in stepeno sladko smetano pojemo za sladico.
Bomboni iz kutinovega sira:
Originalni osnovni recept (količine prilagodimo količini kutin):
1 kg skuhanih kutin
1 kg sladkorja
limonina lupina (bio) in sok 1 limone
malo pomarančne lupine
cimet
1 šilce češnjevega, višnjevega ali hruškovega žganja
Skuhane kutine sem stehtala, da sem ugotovila, koliko ostalih sestavin moram še dodati. Za 4 kg kutin sem osnovni recept početverila. Nato sem jih zmlela, jim dodala sladkor, sok dveh limon, in dva pokrovčka cimeta. Vse skupaj sem dobro premešala. Po originalnem receptu bi morala to maso še kuhat, pa si nisem upala … takole kuhanje marmelade se lahko hitro konča s prižigom, ker me od štedilnika, če se ne dogaja kaj zelo dramatičnega, preveč rado odnese med knjige in k računalniku, na štedilnik in lonce na njem pa pozabim … Zato sem se odločila za manj nevarno pot: kutinovo maso sem na 1,5 cm debelo namazala na 3 pekače, obložene s folijo, in jih pozno popoldan dala v pečico, segreto na 60 °C. Za neznano dolgo obdobje časa … vsaj približno pa do polnoči (torej nekako 8 ur). Ker se mi rezultat še ni zdel dovolj podoben želenemu želeju, in ker sem šele sredi noči dobila zanimiv podatek, da je nekje v hiši tudi sušilnik sadja, sem sušenje v pečici prekinila in proizvodnjo bombonov prestavila na naslednji dan.
Do konca sem želeje posušila v sušilniku za sadje. Uporabna naprava, priznam, bo še kdaj prišla prav. V njej se je sir posušil do te mere, da ni bil več pocast, v nekaj urah. Potem sem ga še malo sušila na zraku, nazadnje pa plošče kutinovega sira posipala s kakavom (nesladkanim), jih narezala na kocke in dala v promet. Nesladkan kakav je odličen protistrup sladkemu želeju – a tudi ta ni sladek, kot so kupljene sladice, ki kar zapečejo v jezik – njegova sladkost je bolj naravna in prijetna. Cimet pa – brez cimeta ni praznikov :).
Permakultura za telebane 