Godzila na postelji

Govorim o Godzili, ki mi je vzela kakšnih 10 ur življenja in z nitkami prepredla pritličje hiše. Neštetokrat sem jo odnesla po stopnicah, gor in dol, pa iz pisarne, kjer sem šivala, v kuhinjo, na veliko prazno mizo. Govorim o prešiti odeji. Ne bi verjeli, kako težka je lahko taka stvar, kako se izmika igli, ko jo šivaš in kako se na sploh upira vsakemu poskusu nadvlade.

Najlepše se spi v ledeno mrzli spalnici. A za kaj takega rabimo tople odeje. Čistko v skladu z navodili Marie Kondo je preživela škatla blaga, v njej zaloga bež platna, modrega z rožicami in močno modrega enobarvnega. Vse skupaj je kar klicalo po šivalnem stroju. In je padlo podenj … da bi nastala prešita odeja. Takšna topla, za pokriti posteljo, in za pogreti mrzle noge.

Ker sem porabila ostanke, vam ne morem napisat, koliko blaga je šlo za prešito odejo, razen tega, da sem porabila skoraj vsega. Največ časa mi je vzelo razmišljanje, kakšno prešito odejo bi sploh rada, kasneje pa še, kakšno odejo bom naredila za naslanjač v kotu spalnice. In seveda, kako se jo naredi (ker prešitih izdelkov nisem še nikoli delala).

Na youtubu je cel kup filmčkov z navodili. Če jih boste iskali, vpišite “how to sew quilt”.

Zelo zabaven in poučen se mi je zdel tale (prav v njem je nasvet: Ne začnite z največjim možnim projektom …):

Da povzamem bistvo:

• ne lotite se najprej največjega projekta (seveda sem se, prvega sem se lotila pregrinjala za zakonsko posteljo) pač pa najprej naredite nekaj manjšega – recimo prijemalko za posodo, nadprt, blazino za sedež … Kot rečeno, tega opozorila nisem upoštevala, sem se pa nanj večkrat spomnila. S stisnjenimi zobmi, da mi ne bi med njimi ušla kakšna sočna.
• ko prešivate, zvijte del blaga, ki je desno od igle, v svitek; tako ga boste lažje obvladali in vas ne bo tako zelo motil.
• šivajte na čim večji mizi; odeja je težka, vlekla bo dol; dobro je, da imate dovolj prostora zanjo, da vam bo v oporo
• čeprav je dolgočasno in suhoparno, ne varčujte z bucikami in heftanjem … prihranili si boste paranje …
• najprej končni izdelek skicirajte na papir, uporabite barvice, pobarvajte vzorec
• uporabite meter v realnosti in domišljijo na papirju
• ne varčujte s pomerjanjem in preverjanjem – bolje 10 x po stopnicah gor in dol, kot 1 x samkrat parati …
• za polnilo sem uporabila 100 g “peno” za prešite odeje (kupila sem jo v Anvini na Vrhniki; je cenejša od konkurence v Ljubljani). Imajo tudi 200 g, a se mi je zdela predebela za pregrinjalo. Stala me je 13,13 € (2 m širine, 2,8 t.m).

Kaj še? Mogoče tole:

• najprej sem sešila sprednjo (vrhnjo) stran pregrinjala,
• nato prišila enobarvno spodnjo stran (obe strani sem položila lice na lice) – tako, kot bi šivala prevleko za pernico,
• pri tem pustila eno stranico odprto,
• na notranjo stran spodnje strani priheftala polnilo,
• obrnila prevleko, napolnjeno s polnilom, na pravo stran,
• blago in polnilo pritrdila na svoje mesto z bucikami in začasnimi šivi in
• s šivalnim strojem prešila odejo z okrasnimi šivi
• nazadnje sem zašila še odprto stranico odeje in 3 stranice pregrinjala obrobila s trakom (stranice, ki bo pri vzglavju, nisem).

Tako. Meni je všeč. Ni popolna, ampak za prvo prešito odejo še kar bo. Blaga, ki je ostalo, je bilo ravno prav še za prevleko za naslanjač v spalnici.