Tag Archive | seme

Svete noči: zakopljemo seme

Danes, 24. 12. se začne čas med dvema letoma, svete noči; ta čas se konča s 6. januarjem.
Danes, na prvi dan svetih noči, je čas za zakopavanje semen, ki jih nato odkopljemo 6. januarja.

Tako “pripravljeno” seme bo ozdravljeno, če je bilo poškodovano …
… pomlajeno, če je bilo staro …
… in bo z veliko večjim veseljem in uspehom vzkalilo in obrodilo v novem letu.

IMG_0044
Seme v papirnatih vrečkah (lahko jih naredimo sami iz papirnatih brisačk; ne pozabimo označiti vsebine) spravimo v steklene kozarce s pokrovčki ali glinaste lončke.
Boljša od stekla je glina, a je zelo pomembno, da se da lončke tesno zapreti, da vanje ne bi prodrla vlaga.
Za vsak primer jih lahko zavijemo še v v plastične vrečke in zložimo v škatlo.
Zakopljemo jih vsaj 30 cm globoko.
Luknjo je smiselno skopati že jeseni, ko zemlja ni zamrznjena, a zaradi nenavadno blagega vremena tudi zdaj v večini Slovenije s tem ne bo težav.
Vse skupaj pokrijemo s senom ali slamo, listjem ali deskami in zemljo.

Semena bomo vzeli iz zemlje 6. januarja. V času med 24.12. in 6.1., v času svetih noči, dobijo semena impulze, ki so pomembni za razvoj rastlin.

Zakopano seme, ki je v zemlji vseh 12 svetih noči, prekaša ostalo seme po vitalnosti, kalivosti in rasti in je dvakrat bolj odporno kot seme, ki ga nismo zakopali.

IMG_0053

Gremo kopat! Časa je še do polnoči …

P.S. In kaj, če smo zamudili prvi sveti večer? Nič hudega, nikoli ni prepozno. Zakopano seme bo dobilo nekaj manj kozmičnih energij, z vsakim zamujenim dnem jih bo dobilo malo manj, a vseeno je nekaj bolje kot nič – vedno je nekaj bolje kot nič :).

Sajenje jesenskega česna

Jesen je :) A vas že kaj zebe?

Od moje zadnje objave je minilo že ohoho časa … niti to, da bi sproti odgovorila na prijazne komentarje in maile, mi ni uspelo. Bom nadoknadila, nisem pozabila. In ne, nič tragičnega, vsaj na dolgi rok, se ni zgodilo. Imela sem čistko, zunaj in znotraj, prelomno leto hitrega lesenega konja je pač bilo tole leto 2014, in se mi je krepko poznalo. Ampak zdaj je marsikaj že na novo zastavljeno. In mi se ne damo, ne? Takole, eccola, gremo malo na vrt :).

Oktobra, ko se je zemlja dobro ohladila, sem se lotila sajenja jesenskega česna. V suho prst (ne mokro). Jaz sem ga že oktobra, ker je moj vrt malo višje, sicer je pa še ves november čas. Ker je Slovenija tako zelo raznolika, za sajenje v nižjih legah seveda niti najmanj še ni prepozno.

Česnu paše s soncem obsijana, rahla in s hranili bogata prst. Prst ne sme biti mokra, bo zgnil; pomagamo si lahko z dvignjenimi gredami, če imamo bolj mokro prst, ali pa ga sadimo na grebenih, med katerimi naredimo jarke. Ne mara gnojenja, kar pa ne pomeni, da ne potrebuje hranil. Zato ga najprej namočim v vodi z bioogljem, v jarke pa pred pred sajenjem natresem kompost z bioogljem za vzgojo sadik. Finto z bioogljem z velikim veseljem uporablja gospa Metka z Gorenjske, ki je letos za svoj česen spet naročila biooglje in kompost z bioogljem za vzgojo sadik. Tako pridna je v svojih hribih, da v šolsko trgovino Biotehniškega centra v Naklem sploh nima več časa priti pogledat svojih bivših sodelavk, z mano se pa tudi pogovori bolj po telegrafsko :) … in toliko česna, kot ga pridela z bioogljem, prej nikoli ni mogla. Sem jo že spraševala, kakšne skrivnosti še skriva, pa mi jih še ni hotela izdati :).

Letos nas je nebo zalilo s toliko vode, da je česen z veseljem gnil. Dodani kompost po eni strani česen nahrani, po drugi pa rahlja težko prst, npr. glineno, v kateri česen ne bo lepo delal. Letos me čaka še akcija – kako iz težke glinene zemlje na drugem koncu Slovenije narediti rajski vrt. Bom poročala :).

Jeseni je tako ali tako smiselno na vrt dodati letošnji domači dozorel kompost – ravno sem pregledala letošnji kompostni kup, odstranila nedozorele kose, zrelega in lepo dišečega pa bom še letos vkopala v grede … če se samo spomnim, kakšna je bila prst pred nekaj leti – in kakšna je zdaj, o tem bi lahko napisala cel roman.

Glavice sem najprej previdno razdelila na stroke, ker vsaka poškodba ovoja pomeni možnost za gnitje in bolezen. Pred sajenjem sem česnove stroke namočila v zmesi obogatenega biooglja, v katerem je že polno mikroorganizmov, in vode (na dan za korenino). Pomaga proti glivicam in zbudi kalčke. Pustim, da se namaka čez noč, naslednji dan pa v zemljo.

Stroke posadim tako, da je zašiljeni vrh cca 2,5 cm pod površino, 15 cm narazen, vrste pa so 30 cm narazen. Zasujem z zemljo, in pokrijem še z 7 do 12 cm debelo plastjo zastirke, na primer senom ali listavko.

Česen je precej nezahteven, ampak plevela vseeno ne mara, predvsem pa ne smemo pustit, da bi se zasušil. Ne mara biti poplavljen, ampak zasušen pa tudi ne – bo spal namesto da bi se debelil.

 

Na stroke razdeljene glavice česna:

IMG_2838

IMG_2844

namakanje česna

IMG_2842

Namočeni in odcejeni česen:

IMG_2840

Takale pa je zaenkrat še glinena, težka prst na drugem koncu Slovenije:

IMG_2836

Česnu paše med jagodami, ampak najprej bo treba izboljšat zemljo:

IMG_2825

Sejanje v zabojčke z ovčjo volno 7.4.13

Leseni zabojčki so najboljši za vzgojo sadik; lahko so stari od marmelade (tegale mi je prinesel mož – a rabiš tole, glej, kakšno lepo nalepko ima – nalepka je res arhivska, hvala! Potem je pa malo čudno pogledal, ko sem volno in zemljo natresla vanjo :), lahko so lesena korita za rože, izdolbena debla … samo da je les, pa da ni premazan s kakšno packarijo.

Na dno sem dala debelo plast neoprane ovčje volne, ki ima dosti dušika.

Na to pa natresla dobro mešanico za vzgojo sadik z bioogljem. In vse skupaj je taka mehka posteljica za semena, da bi šla še jaz zraven (no ja, nebi, haha, ovčja volna vseeno malo diši ;)

Potem vse skupaj nesem v hišo, da se segreje, dobro a rahlo zalijem in šele nato posejem semena. Semena (razen če niso svetlosemenke – npr. žametnice) pokrijem s plastjo zemlje, 3 x toliko debelo, kot je seme samo. Zabojček pokrijem še s stekleno ploščo, da dobim mini inkubator. In potem lahko samo še čakam.

Zakaj tako: ker porabim manj zemlje, ker ima ovčja volna dosti dušika in ker zadržuje vlago, da sadike zaradi nihanja vlažnosti ne bodo doživele šokov.

zabojcek ovcja volna

zabojcek ovcja volna prst

In ko zmanjka lesenih? Potem so plastični zabojčki in korita tudi OK.

korita ovcja volna