Tag Archive | rešitev

Koga se bojijo neustrašni afriški sloni?

bees-1

Genialno, kakšna fantastična rešitev :).

Zgodba gre takole:
Afriški sloni med tamkajšnjimi kmeti niso priljubljeni, ker niso niti približno pokorni in ubogljivi kot tisti v ljubljanskem živalskem vrtu. Afriški sloni niti pod razno ne priznajo človeku status krone stvarstva, gospodarja vsega živega na planetu Zemlja, pač pa mu z največjim veseljem potacajo pridelke. Če si kdo slučajno dovoli jih pri tem okregat in nagnat, se vrnejo s prijatelji in sorodniki in predrznežu malo zasolijo življenje. Če mu ga po njihovem obisku sploh še kaj ostane. Spopadi se ne končajo lepo – smrt je na obeh straneh zelo pogosta – tako na slonji, kot na človeški strani.

Ograje okoli polj za zaščito pridelka ne pridejo v poštev. Prvič zato, ker so sloni zelo veliki in zelo močni in bi jih težko zadržali z ograjo. Razen s kakšno zelo visoko, močno … skratka drago. Takšne si pa lastniki tistih nekaj polj ne morejo privoščiti. Streljati slone zato, ker ti potacajo polje koruze, se pa menda tudi ne sme. Saj že tako izumirajo.

Na videz nerešljiv problem. Kar pa ne ublaži nemočnega besa, ki ga občuti afriški kmet, ko mu slon že petič zapored potaca polje zelja. Ko te kot visoka plima preplavi obup – vsak pravoveren slovenski vrtičkar, ki je vsaj enkrat v svojem življenju navsezgodaj zjutraj zagledal od rdečih polžev opustošeno gredo solate, se s tem občutkom zlahka poistoveti.

In potem je zoologinja Lucy King pogruntala rešitev: sloni se bojijo čebel. Ne miši, kar smo se naučili iz pravljic, na smrt se bojijo čebel, ker če jih čebela piči v njihov mehak in strašno občutljiv trobec, je bolečina neznosna in z ničemer je ne morejo omiliti. Že samo rahel bzzzz je dovolj, da jih požene v paničen dir.

Leta 2009 so idejo preizkusili tako, da so okoli polj na vsakih 10 m postavili panj s čebelami. Kmalu je iz poskusa nastal projekt The Elephant and Bees Project. Čebelje ograje so sedaj postavljene že v Keniji, Botsvani, Mozambiku, Tanzaniji, Ugandi in na Šri Lanki. Sloni se poslej teh polj na daleč izogibajo, ljudje in njihovi pridelki so zdaj zaščiteni, pa še med imajo.

Prava salomonska rešitev :).

Originalen članek lahko preberete tukaj: Beehive Fences in East Africa Protect Farms from Elephants

bees-2

Suša … in kaj me je naučila to poletje 4.8.12

Če sploh česa, me je letošnje ultra sušno poletje naučilo teh treh stvari:

  1. zastirka bo v bodoče res čisto povsod na mojem vrtu (zato grem jeseni spet k Franji po zalogo sena);
  2. biooglje tudi;
  3. in pri vsakem presajanju dobijo in bodo dobile sadike majhno pest obogatenega biooglja.

Zato, ker:

1. Pod zastirko je zemlja rahla, prijetno topla in vedno vsaj malo vlažna;

2. Biooglje zadrži več hranil in vlage, zato je treba manj zalivat, rastline pa postanejo močnejše in bolj odporne;

3. Peščica obogatenega biooglja, ki jo dodam sadikam v sadilno jamico, jim da takšno moč, da jih lahko presajam tudi v tako hudi suši, kot je zdaj.

Po televiziji sem slišala, da na Primorskem ne vidijo smisla, da bi sejali repo v taki suši, pa čeprav so zemljo že zorali (si lahko mislim, kakšno opustošenje zdaj dela sonce po odprtih ranah v prsti …)

Zato sem te dni malo s strahom presajala sadike kodrolistnega ohrovta in boreča na vrt
(je bilo treba, ker so klični listki že postajali rumeni),
pa z veseljem ugotavljam,
da so vse po vrsti preživele!

Majhna peščica je dovolj za sadiko.

Paradižniki letos (trkam na les!) niso zboleli. Šli smo se mini revolucijo: nobenih mini paradajzastih hišk, nobenega trganja zalistnikov in vsi so dobili svoje doze biooglja. Le pri oporah sem popustila (če so pa tako žalostno padali vse naokoli in tlačili blitvo in rdečo peso). Vsi so lepi, zdravi in polni plodov.

V suši jim pomagam tako, da plodove, takoj, ko začnejo zardevati, previdno potrgam in shranim na kuhinjsko okensko polico, kjer dozorijo. Paradižniki so po mojem veseli razbremenitve, meni je pa tudi tako prav. Če je kdo lačen, mu niti na vrt ni treba; samo na okensko polico pogleda.

Sveža voda, mačji užitek. Da bi žejo gasili z zastirko in bioogljem, ne pride v poštev za Mikea in Jacka, prav tako pa ne za Luno in Pikota. Oba mačka obožujeta čisto, svežo vodo, direktno iz pipe. Vau, kako paše :)