Epsomska sol in dva paradižnika

Slika pove več kot 1000 besed.

Na posnetku sta dva paradižnika, posajena v povsem enako prst, do dneva enako stara, do nedavnega povsem enako negovana. V vseh pogledih kot dvojčka.

Še pred desetimi dnevi sta bila povsem enaka.

Potem je, 10 dni nazaj, tisti na levi dobil žlico Epsomske soli, raztopljene v dveh litrih vode. Tisti na desni pa ne.

Danes je med njima očitna razlika: tisti na levi je bolj zelen, močnejši in bolj zdrav.

Poglejte sami: 10-dnevni test z Epsomsko soljo in paradižnikom:

 

P.S. Epsomska sol je povsem naravna snov, magnezijev sulfat (MgSO4), ki jo lahko uporabljamo na ohoho načinov … ne le na vrtu, tudi za namakanje, ko imamo musklfiber zaradi preveč gibanja, ko nas mučijo krči v mišicah zaradi pomanjkanja magnezija. Magnezija ne potrebujejo nujno le paprike, paradižnik in vrtnice, pač pa vse vrtne rastline, prav tako močno pa tudi mi. Kako ubijemo dve muhi na mah? Najprej namakamo sebe (celo telo v kadi ali zgolj noge v lavorju), potem pa z raztopino zalijemo sadike v lončkih ali rastline na vrtu.

Homeopatija za trto na Gorenjskem

Kadar se ti zgodi kaj, kar ti ni najbolj pogodu, pojdi delat nekaj koristnega ven.
Danes je bil tak dan.
In smo šli zdravit nekaj živega in pomoči potrebnega – trto v okolici Tržiča.

Trta v vinogradu na Gorenjskem – v okolici Tržiča – je bila lani tako zelo bolna, da grozdja ni bilo nič, vina pa še manj … V vinogradu je na prisojnih terasah v petih vrstah približno 300 trt, od tega je največ modre frankinje, nekaj je chardonnaya, nekaj rumenega muškata, nekaj pa zweigelta.

Žlahtne sorte so bolj občutljive na bolezen; prijelo se jih je vse tisto, na kar najprej pomislimo v zvezi z boleznimi trte – peronospora, oidij, in trsna pršica. Če ne bi že prvi trije morilci uničili grozdja, bi se pa na seznamu bolezni in škodljivcev gotovo znašlo še kaj.

Lastnik ima tik ob vrstah trte še nekaj teras z zelenjavo in medonosnimi rastlinami, čebelnjak in nakladne panje, zato strupi ne pridejo v poštev. Nad trto je že skoraj obupal, ker je v zadnjih nekaj letih kljub vsemu trudu nič več ni mogel pripraviti do tega, da bi mu dala vsaj nekaj grozdja in vina. Zaradi uspeha, ki sva ga s homeopatijo imela pri čebelah, je pristal, da poskusiva s homeopatijo še pri trti.

Deževje se je končno vsaj za silo ustavilo, pa sem se lotila načrta, kako s homeopatijo pomagati oboleli trti. Komaj je dobro razvila liste, je že jasno, da zdrava tudi letos ne bo, če ji ne bomo pomagali.

Peronospora je že tukaj …

Kadar se glivična bolezen pojavi v obliki značilnih rdečih flekcev, ki se pojavijo hitro, kar čez noč, je najboljša Belladona:

… in trsna pršica tudi:

Ampak mi se ne damo … od danes pa do naslednjega petka bo trta vsak dan škropljena s homeopatijo.
Po 5 globul (velikih) ali 12 (malih) na 10 l vode.
Za eno škropljenje potrebujem 30 l pripravka, torej 15 globul (kar je 0,76 €).
Danes je dobila Cuprum metallicum (proti oidiju in peronospori), jutri Petroleum (proti trsni pršici), nato Belladono (proti peronospori) in četrti dan še Sulphur (proti oidiju).
Potem ponovimo vajo, tako da bo z vsakim od štirih pripravkov trta poškropljena 2 x v enem tednu.
Nazadnje bom dodala še Hyssopus, ki krepi trto, da bo imela več veselja do življenja.
Sledi opazovanje in, upam, zmaga :) – sicer pa mozganje, kaj se še da, in … ponovi vajo.
Potem bomo pa videli, kdo bo bolj trmast.

Volnate uši na orhidejah

Bojca zdravo,
Pripenjam link in sliko te grozne živali, ki nam bo vse orhideje požrla.

Lep pozdrav in en uspešen lep dan še naprej,
Greta

Vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Schmierl%C3%A4use#/media/File:Mealybug_PNr%C2%B00446.jpg

Zdravo, Greta,

hvala za vprašanje! Tole detektivsko delo s homeopatskimi zdravili za rastline je nadvse zabavno :).

Volnate uši so nadloga, ki se je je težko znebiti – razen s homeopatijo za rastline, seveda! Spadajo med kaparje, rečemo jim tudi volnati kaparji. Pogoste so v rastlinjakih, kjer lahko naredijo ogromno škode. Ugaja jim toplo in vlažno okolje, zato se na orhidejah počutijo odlično. Nevarne so tudi zato, ker pogosto prenašajo viruse, ki pokončajo rastlino.

Homeopatskih pripravkov za to nadlogo je več, najbolj priporočajo Chrysoperlo D6, pa tudi Cimicifugo, Coccinello in Petroleum. 4 male globule Cimicifuge C30 sem dala v kuverto in ti jo danes pošljem. Ena globula je za 8 dl vode, 4 globule imaš za 4 tretmaje, na vsaka 2 do 3 dni ponoviš škropljenje.

OPOZORILO!

Pri delu ne uporabljaš kovinskega pribora in posode.

Globul, če se le da, se ne dotikaš z rokami.

NAVODILA:
1. Potrebuješ škropilnico, volumen 1 l.

2. Škropilnica mora biti absolutno in popolnoma čista in suha.

3. Vanjo daš 1 dl vode in 1 globulo, Boljša kot voda iz vodovoda je kapnica – ampak vi imate itak filter :).

4. Počakaš, da se raztopi.

5. Temeljito pretreseš – vsaj 20 x.

6. Nato dodaš toliko vode, da imaš v škropilnici 8 dl preparata.

7. S pripravkom temeljito poškropiš napadene rastline z vseh strani.

8. Postopek ponoviš čez 2 do 3 dni, razen če volnate uši medtem niso izginile same od sebe; potem seveda ni treba več škropiti. Lahko, da bodo kar odmrle in se posušile na rastlinah. Če ne bo delovalo, bom poslala drug pripravek (ga naročila za vas). OK? :)

Lp, Bojca

Gajin vrt, Bojca Januš s.p.
Zaplana 54 f, 1373 Rovte

040 325 939
bojcajanus@gmail.com
Spletna trgovina: Gajin vrt
Novi izdelki: Homeopatija za rastline
Blog: Permakultura za telebane

*  *  *  *  *        NADALJEVANJE SLEDI  *  *  *  *  *

Suša … in kaj me je naučila to poletje 4.8.12

Če sploh česa, me je letošnje ultra sušno poletje naučilo teh treh stvari:

1. zastirka bo v bodoče res čisto povsod na mojem vrtu (zato grem jeseni spet k Franji po zalogo sena);
2. biooglje tudi;
3. in pri vsakem presajanju dobijo in bodo dobile sadike majhno pest obogatenega biooglja.

Zato, ker:

1. Pod zastirko je zemlja rahla, prijetno topla in vedno vsaj malo vlažna;

2. Biooglje zadrži več hranil in vlage, zato je treba manj zalivat, rastline pa postanejo močnejše in bolj odporne;

3. Peščica obogatenega biooglja, ki jo dodam sadikam v sadilno jamico, jim da takšno moč, da jih lahko presajam tudi v tako hudi suši, kot je zdaj.

Po televiziji sem slišala, da na Primorskem ne vidijo smisla, da bi sejali repo v taki suši, pa čeprav so zemljo že zorali (si lahko mislim, kakšno opustošenje zdaj dela sonce po odprtih ranah v prsti …)

Zato sem te dni malo s strahom presajala sadike kodrolistnega ohrovta in boreča na vrt
(je bilo treba, ker so klični listki že postajali rumeni),
pa z veseljem ugotavljam,
da so vse po vrsti preživele!

Majhna peščica je dovolj za sadiko.

Paradižniki letos (trkam na les!) niso zboleli. Šli smo se mini revolucijo: nobenih mini paradajzastih hišk, nobenega trganja zalistnikov in vsi so dobili svoje doze biooglja. Le pri oporah sem popustila (če so pa tako žalostno padali vse naokoli in tlačili blitvo in rdečo peso). Vsi so lepi, zdravi in polni plodov.

V suši jim pomagam tako, da plodove, takoj, ko začnejo zardevati, previdno potrgam in shranim na kuhinjsko okensko polico, kjer dozorijo. Paradižniki so po mojem veseli razbremenitve, meni je pa tudi tako prav. Če je kdo lačen, mu niti na vrt ni treba; samo na okensko polico pogleda.

Sveža voda, mačji užitek. Da bi žejo gasili z zastirko in bioogljem, ne pride v poštev za Mikea in Jacka, prav tako pa ne za Luno in Pikota. Oba mačka obožujeta čisto, svežo vodo, direktno iz pipe. Vau, kako paše :)