Kanja je mišar, iz rodu jastrebov. Dolga je cca. pol metra, kar konkreten ptič, s čokato postavo in močno glavo in vratom … ujeda, ki jo vidimo tudi ob avtocestah. Lepa, bistra, močna ptica. Čudovite fotografije in opisi kanje so na blogu Aleša Jagodnika. Bi ukradla fotke, pa jasno ne bom – poglejte si sami.
Tale na sliki je bila v nedeljskem jutru najdena na videz mrtva sredi zasnežene ceste na Gorenjskem. Gre za mlado ptico, na kar kaže rumen pas na kljunu. Verjetno jo je zbil avto, potem pa se je počasi vdala v usodo. Ležala je na sredi ceste z zloženimi krili, na videz mrtva. Prijatelj je ustavil avto, šel k njej in jo, misleč, da je mrtva, z nogo previdno porinil na rob ceste, da je ne bi povozil avto. Ko se je kasneje vračal po isti poti, je ležala z glavo v snegu blizu prejšnjega mesta, z razširjenimi krili in pokrita s snegom, ki je vztrajno naletaval tisto nedeljsko jutro. Očitno se je poskušala rešiti, a življenje je počasi ugašalo v njej.
Odnesel jo je domov. Dali so jo v škatlo in pokrili z brisačo. Na pol mrtva je ležala na boku, videti je bilo, da bo zelo kmalu poginila zaradi šoka in vsega hudega, kar je doživela … pa ni. Naslednje jutro je bila že malo bolj živahna, njene velike temne oči so pogumno in brez strahu opazovale okolico. Kako te zna pogledat takšna ujeda … Sredi dneva je že sedela in celo popila nekaj vode. A okrevanje je pri pticah negotovo; ni bilo jasno, kako hude poškodbe ima.
V ponedeljek dopoldan sem poklicala Veterinarsko postajo Ljubljana (tja vozim svojo Luno in vse 3 mačke … če bi radi res dobrega veterinarja, ki ima srce za živali, pokličite dr. Drobniča in dr. Barbaro Smolej Pokrajčevič. Luna se sicer ne strinja, že vse od sterilizacije ne mara dr. Drobniča in kadar sva na obisku, vztrajno poskuša skriti svojo 35-kilsko rito za moje noge … mene ni …). Dali so mi telefonsko Azila za prostoživeče živali in še isti popoldan je kanja šla v dobre roke – prevzel jo je sodelavec iz azila. Srečala sva se na parkirišču pred Hoferjem. Kako bo s kanjo? Po mojem krasno, v njegovem avtu je na sopotnikovem sedežu sedela vrana Špelca, še ena rešenka :). Ljudje, ki imajo radi ptice … so dobri ljudje. Danes sem dobila sporočilo dr. Goloba iz azila – s kanjo je boljše, okreva, in čeprav je pot v svobodo še dolga, ji kaže odlično. (OK, a se še komu zdi malo hecno … dr. Golob :)
Če boste našli divjo žival, potrebno pomoči, pokličite eno od teh dveh številk: 031 813 097 ali 041 740 020. In držite pesti za pogumno kanjo.
Permakultura za telebane 