Gumidefekt

Še vedno dežuje, zato puščam vrt in njivo pri miru. Prvič bi zdajle posajen česen, čebulček in tulipani zgnili, drugič bi pa z delom na tako mokri zemlji zelo poškodovala njeno strukturo. Bo že še čas. Včerajšnja vožnja v večernem dežju me je spomnila na staro idejo za blog: gumidefekt. Po mojem tudi paše v permakulturo (poglavje: samooskrba).

Ko se mi je zgodil prvič, sem vzela v roke navodila za uporabo (avta), se usedla na sopotnikov sedež, zaloputnila vrata in lepo v miru prebrala, kaj moram narediti. Ker se mi je zdelo, da bi bilo komu všeč na suho* izvedet, kako se zamenja gumo, sem takrat naredila nekaj fotografij. Danes jih objavljam.

* (na suho = v toplem domačem naslonjaču, ne pa ob sedmih zvečer na mračen in deževen jesenski dan, ko si želiš samo čim prej priti domov, namesto tega se moraš pa ukvarjat s prazno gumo)

Osvojeno znanje sem spet lahko dokazala včeraj. V temi in dežju sem obračala v ozki ulici in po nesreči povozila graniten robnik, ki mi je prerezal gumo. Kak kilometer ali več kasneje sem zapeljala na rob ceste, obkrožila avto in ugotovila ploščato zadnjo desno gumo. Doma sem bila pohvaljena, kako dobro se znajdem (kar pravzaprav vsaj malo pomeni tudi tole: hvalabogu, da meni ni bilo treba v dež gume menjavat :).

Mimogrede, en mali vic o dveh blondinkah: Guma je prazna! A res? A čisto? Ne, ne čisto. Samo spodaj, zgoraj je še polna.

Najprej na kratko, kaj se mi zdi bistveno:

S prazno gumo nikoli ne vozimo nikamor (zakaj? ker jo potem uničimo še bolj, kot je že tako uničena).
Edina izjema je po mojem ta, če so gume že tako ali tako samo še za v smeti.

Avto parkiram nekam čim bolj na ravno, stran s ceste, vklopim vse 4 smerokaze.

Zategnem ročno, dam v ler in ugasnem avto.

Oblečem odsevni jopič in postavim trikotnik (če sem obstala na cesti, na parkirišču ali dvorišču pa jasno, da ne). Zvečer ali ponoči je lažje, če je avto parkiran pod lučjo.

Menjava gume:

Ko je prazna guma še na tleh, najprej malo odvijem vse 4 vijake (to je kasneje težko, ker se guma, ko je enkrat v zraku, zavrti).
Če ne gre drugače, stopiš z vso težo na ključ. Stopiti ne pomeni skakati. Lahko se konča z zlomljenim vijakom ali zobom.

Dvigalko postavim pod avto blizu koloteka, kjer ima karoserija ojačan del (se čuti, če potipaš).
Splača se imeti rokavice za delo na vrtu – delo je kar umazano, sploh, če je slabo vreme.

Z dvigalko dvignem avto. Hyundaii imajo čudne dvigalke, ampak če to delaš enkrat na leto, še gre.
Vsaka dvigalka ima svoje finte. Pogruntajte jih raje v miru takrat, ko se vam nikamor ne mudi. Tudi to, kako se jo odvije iz ležišča v prtljažniku.

Do konca odvijem vijake, ki držijo kolo.
Dam jih nekam, od koder se ne bodo mogli odkotaliti v kanalizacijski jašek.

Pokrov kolesa in defektno gumo spravim v prtljažnik.
Namesto nje nataknem rezervno gumo, privijem vse 4 vijake, kolikor se da, in spustim avto.

Ko avto spet stoji na vseh štirih kolesih, do konca privijem vijake

To je to. Rezervna guma je rezervna, torej pomožna, zato jo je treba čim prej spet zamenjat z običajno. Hitrost vožnje z njo je omejena; z mojo lahko peljem do 50 milj na uro (80 km/h).

In še tole: NUJNO je kontrolirat pritisk tudi v rezervni gumi.
Sicer se ti lahko zgodi, da boš z največjim veseljem in ponosno zamenjal gumo, se usedel v avto in ugotovil, da se tudi z rezervno ne da priti daleč – ker je tudi ta prazna :).