Tag Archive | plasti

Jesenske visoke grede ali – kako naredimo svojo zemljo

S tem, kako delamo svojo zemljo, imam že kar bogate izkušnje. Ker to počnem zadnjih nekaj let. In uspeva, vsako leto je je več, dišeče, zdrave, močne, žive prsti. Ko sem se zadeve lotila, je bilo tam, kjer je danes vrt, videti takole:

DSCI0049

Pod tenko plastjo ruše je bila debela plast laporja. Žalost. Ampak – vse se da, če se hoče. Če so lahko amazonski Indijanci naredili 2 m globoke plasti strašno rodovitne zemlje, zakaj ne bi mogla jaz ustvariti vsaj 10 ali 20 cm globoke.

Jesen je krasen čas za takšne podvige, za pripravo terena za sajenje pod senom (o tem sem pisala TUKAJ) ali za pripravo kompostne visoke grede. Kompostna pravim zato, ker se obnaša kot kompostni kup, vendar nam je čez zimo ne bo treba obračati (kot je treba to početi s pravovernim kompostom – če nimamo zeliščnega preparata po metodi Maye E. Bruce seveda ali če komposta ne pripravljamo po metodi biodinamikov).

Naredimo jo pa takole:

Idealne mere kompostnega kupa so 1 m3. Na osnovi tega sklepam, da so idealne mere visoke kompostne grede tele: pri višini 60 cm bo široka 100 in dolga 160 cm ali pa široka 80 in dolga 200 cm.

Pri pripravi kompostne visoke grede se plasti menjavajo enako kot v kompostnem kupu: star in nov oziroma svež material, rjav material, ki vsebuje ogljik, z zelenim, ki zagotavlja dušik, izmenjaje bolj grob in bolj nežen, da ne pride do gnitja in vretja. Zelena plast je pomembna zaradi dušika, ki deluje kot aktivator procesa; če nimamo sveže pokošene trave, si lahko pomagamo tudi s staranim gnojem.

  • Prva plast: groba drenaža; ta plast je pripravljena iz vej in vejic, debelih rastlinskih stebel in podobnega.
  • Druga plast: groba zastirka iz listovke, koščkov lesa, vejic ipd.
  • Tretja plast: pokošena trava.
  • Četrta plast: natrgan karton in papir (ne bleščeč).
  • Peta plast: kompost.
  • Zadnja plast: seno, namočeno v raztopini alg (alge kelp) in melase, ki mu dodam zdrobljeno biooglje. V posodo z 10 l vode dodam 10 ml tonika iz alg kelp in majhno skodelico melase. Melaso uporabljam raje kot sladkor, ki je rafiniran in zato nima mineralov. Alge vsebujejo minerale in druga dragocena hranila, melasa pa predstavlja hitro hrano za mikroorganizme, ki zelo pospeši nihovo razmnoževanje. V senu je mikroorganizmov že povsem dovolj, le še pospešiti je treba njihovo razmnoževanje. Seno je seveda najboljše, če je eko in če je bilo pokošeno takrat, ko so trave že odvrgle svoje seme. Seno naložim v samokolnico, nato pa ga polijem z raztopino in nekajkrat obrnem, da se enakomerno namoči. Namočeno seno uporabim za zadnjo plast visoke kompostne grede, vanj pa primešam še 2 do 3 kg zdrobljenega in obogatenega biooglja, v katerem se bodo mikroorganizmi še hitreje in varneje razmnožili. Najlažje je takole: plast sena, potem posolim biooglje, pa spet plast sena …

V novo visoko gredo lahko sadim takoj, če ni že premrzlo za kaj takega (za pripravo kompostne visoke grede pa ni nikoli prepozno). Za sajenje koristno porabim stare plastične lončke. Dokler niso počeni ali polomljeni, jih le s težavo zavržem (zato se mi jih je že kar nekaj nabralo …), na novi visoki gredi pa jih lahko koristno porabim. Odrežem jim dno, nato pa jih vtaknem v zgornjo plast visoke grede (tako, da v njih ni sena) in vanje nasujem substrat (Kompost z bioogljem UNI). Ker sem veliko prihranila pri nakupu zemlje (ki mi je ni bilo treba kupit :), si lahko privoščim toliko bolj kakovostnem substrat, v katerem rastlinam ne bo manjkalo hranil. Lonček služi temu, da se substrat ne more razsuti med senom (ki je vsaj sprva še dokaj zračno), pač pa ostane lepo združen ob koreninski grudi sadike. Poleg tega lonček pomaga zadrževati vlago, ker pa je brez dna, ne bo težav z odvodnjavanjem, pa tudi mikroorganizmi in drugi pridni vrtni delavci bodo lahko svobodno potovali naokoli. 

IMG_1147

Kamne zelo rada uporabljam. Tokrat so prišli prav za ogrodje visoke grede.
In ker se bliža zima, sem staro tuš kabino porabila za zimsko visoko gredo.

IMG_1153

Lani krompir in buče, letos visoke grede, grah, volčji bobki, jagode … 16.4.12

Lani sem na kosu parcele, kjer je nekdaj tekla makadamska pot do hiše, nastlala staran gnoj in debelo plast sena, potem pa sadila krompir po francosko (pod senom) in buče po slovensko (na gnoju). Krompirja je bilo veliko, dela z njim pa po permakulturniško malo (nobenega okopavanja, osipavanja, zasipavanja …). In ko je prišel čas, da poberem pridelek, sem samo odgrnila slamo, kot bi iskala velikonočna čokoladna jajca, in ga nabrala. Čista pesem. Še link na nekaj podrobnejših zapisov o tej temi: Sajenje krompirja pod seno.

Dobri sklepi o tem, kako bo letos za vrt in na vrtu vse opravljeno zelo zelo zgodaj, so padli v vodo že sredi februarja, ker do konca marca časa še za spanje včasih ni bilo dovolj. Čeprav, še sreča, da nisem bila bolj zgodnja, temperature so nekajkrat padle pod ničlo. In tako kot vedno se je vse obrnilo tako, da je prav.

Trma trmasta pa ta vikend nisem več zdržala pri miru in kljub več ali manj stalnemu kapljanju s sivega neba šla rit na vrt. Na mestu, kjer je lani rastel krompir pod senom, sem hotela pripravit vsaj eno ali dve visoki gredi. Mož mi je naredil lesene okvirje iz odpadnih desk in seveda je treba pokazat, da cenim njegov trud :). Končalo se je s sedmimi urami dela na dežju in petimi dokončanimi gredami. Po preboleli virozi mogoče ne najbolj pametno početje. Pa kaj. Kar te ne ubije, te okrepi. Ali pa vsaj ful boli :)

Iz gnoja in sena, ki sem ga nastlala lani za krompir, je nastala 10 do 15 cm debela rodovitna plast, ki sem jo odstranila, na tla položila okvir in ga napolnila s tremi plastmi materiala. Na dno je prišla plast listja, vej, vejic, svežega regrata in plevela. Na to sem naložila kompost, ki se mi je nabral čez zimo, na vrh pa še rodovitno plast, ki je nastala iz gnoja in slame.Tudi s poti med okvirji sem postrgala prst in jo zmetala na visoko gredo.

Spomladi ni težko zbrati dovolj odpadne biomase, s katero napolnim dno okvirja.

Še malo, pa bo. Sčasoma se bodo plasti sesedle, zato lahko zvrhano napolnim okvir.

Dvignjena zemlja se v okvirju veliko hitreje segreje kot bi se sicer, delno zaradi okvirja, delno pa zaradi komposta, iz katerega je srednja plast “lazanje”. Ta med razpadanjem oddaja toploto. Na 620 m se vsaka stopinja še kako pozna.

Fotografije so bile posnete nekega lepega sončnega popoldneva, ko sem se lotila prve grede. Vanjo sem posadila jagode in posejala grah in vočji bob, včeraj sem sejala korenje, rdečo peso in čebulo. Na novo posejane okvirje sem pokrila, da ne bo skušnjav za mačka. Proti večeru sem pred balkonska vrata v zahvalo ali protest dobila njuno trofejo – debelega voluharja. Med razstavo trofej moramo budno paziti na Luno. Glodalca, ki je odšel v večna lovišča, si, če le more, zbaše v gobec. Potem se ponosno sprehaja okoli hiše z napihnjenimi lici in golim repkom, ki ji postrani moli iz gobca ter hkrati nedolžno gleda – kaj, a jaz? A jaz da imam kaj v gobcu? Neeeee … Fuj. Kdo bi razumel pse, si mislita mačka :)