Čebele, paščipalec in homeopatija

Pospravila in počistila sem delovni prostor in dobila nov zagon; zlahka si predstavljam delo v pozne nočne ure … Bomo videli. Vem sicer, da me bodo spet naganjali spat, a ko me zagrabi, grizem, če se me ne pusti pri miru. In medtem ko nekje v malih možganih premetavam besede in slike za jutrišnje predavanje, berem o homeopatiji. Na forumu Nove poti v čebelarstvu sem našla misel Rudolfa Steinerja: “Homeopatija je moderna oblika alkimije.” In bila pečena še za kakšne pol ure …

Koliko zanimivega nam prihaja naproti. Včasih mi je med vsem ponujenim res zelo težko izbrati, a je baje nujno. Ker samo malo popraskati tukaj in malo načeti tam, naj ne bi vodilo nikamor; vsaj tako so nas učili. Čeprav – pod vsem je spodaj skupen vzorec, ki se sramežljivo pokaže skozi prasko tukaj in tam, vzorec, ki zaobjame ves svet, vse, kar je na njem … in vse, kar je nad njim (po Steinerju prosto življenje – energija), in iz njega prihaja sem dol (po Steinerju: inkarnirano življenje – materija). Še ena misel, ki mi je danes prišla naproti: “Ne izhaja energija iz materije, pač pa materija iz energije”.

Homeopatija v ta, materialni svet, prinese energije iz onega, visoko nad nami. S tem okrepi bitja, ki so okrepitve potrebna. Zdaj pa nazaj k bistvu – k čebelam. O dveh stvareh, ki jim zelo koristita, pri tem pa prav nič ne škodita ne njim, ne komurkoli drugemu: paščipalec in homeopatija.

Vir: http://www.beeteam.co.za/bee-scorpion.php

1. Paščipalec

Nedolgo nazaj sem slučajno slišala za čudežnega malega kvazi škorpijona. Šla sem brskat, ali res obstaja mali bojeviti vitez, plemeniti rešitelj čebel, ki z bodalom prebada varoje. Njegova prizadevnost se ne ustavi za vrati panja. Čebele rešuje tudi med njihovim letom – ko opazi na čebeli prisesano varojo, hop na čebelo, se z njo odpelje en krog, in jo kar med letom odreši nadležne varoje … Posnetek, kako paščipalec napiči vampirsko uš, je tukaj:

Posnetek: paščipalec se masti z varojo, ki je bila na čebelji zalegi.

V Slovenskem čebelarju (poglejte stran 44) so že leta 2007 pisali o njem.

Živalca je res učinkovita, a žal zdaj že zelo redka v čebeljih panjih. Nekoč sta paščipalec in čebela živela skupaj, v simbiozi. V vsaki čebelji družini je bilo paščipalcev veliko (v Indiji je še vedno tako); toliko, da so populacijo varoj držali na nizki ravni, ki za obstoj družine ni mogla biti nevarna. Med prebivalci panjev je vladalo ravnotežje. Žal je paščipalec na strupe še bolj občutljiv, kot čebela, in ga je tudi zato čedalje manj. Za njegovo izginotje krivijo tudi uporabo panjev s premičnim satjem iz pooblanega lesa, v katerem ne najde primernih kotičkov zase. Zatiranje varoje s kemičnimi sredstvi zatira tudi paščipalce, naravne zaščitnike čebel pred varojami. Strel v koleno. Rešitev je preprosta, a težko izvedljiva brez dobre volje in poguma: stran s strupi in nazaj k preverjenim rešitvam, ki nas jih uči narava. Vedno znova pridemo do istega zaključka.

2. Homeopatija za čebele

Vaikunthanath Das Kaviraj je za čebele priporočil več pripravkov:
1. Pulsatilla je alfa in omega za socialne živali, torej za vse, ki živijo v rojih, tropih, čredah. Pulsatilla prinese moč v panj. Povzroči, da panj začne delovati kot čvrsta celota, ki se je sposobna upreti napadom varoj in drugih škodljivcev in bolezni. Kaviraj je napisal: kenguruji so čredne živali; mladič je prvo leto povsem odvisen od matere. Kadar mati kengurujka umre (npr. zato, ker jo je zbil tovornjak), je njen mladič neutolažljiv, zavrača hrano in kmalu pogine od lakote in žalosti. A že 5 minut po tem, ko je mladiček dobil odmerek Pulsatille, je pričel piti in jesti, tistega, ki mu je homeopatski pripravek dal, pa sprejel za svojo krušno mater.
2. Silicea okrepi čebelji eksoskelet in tako oteži varojam delo.
3. Staphysagrio so v preteklosti uporabljali za odpravljanje naglavnih uši. Je odličen pripravek za večino zunanjih parazitov, npr. klopov pri ovcah in muh pri konjih in govedu.

Letos so čebele najprej dobile Nux vomico (preparat, ki pomaga, ko je organizem oslabljen zaradi strupov), nato še Pulsatillo. Redno smo merili število varoj. Bilo jih je čudežno malo. Upanje! :)

 

 

 

Zakaj čebele ne pijejo več z ajdinih cvetov?

Divje čebele, živeče v gozdovih, menda nikoli ne zbolijo tako kot “domače”. Čeprav, če bi me videli letos kot jesenska burja leteti do konca njive in potem med trtami v gozd in v potok, bi razumeli, zakaj mislim, da so tako imenovane domače čebele daleč daleč od udomačenosti … Strašno so mi šle na živce; kako pa naj bi se mi zdelo, nikomur nič hudega želeč sem rila po zemlji blizu čebelnjaka. Dokler me ni opazila kakšen čebelja stražarka in se odločila, da me je treba pregnati. Še zdajle slišim tisto zoprno jezno brenčanje okoli ušes … in strah, ker nikakor ni odnehala, čeprav sva po mojem šli kakih 50 na uro. A obstajajo turbo čebele?? Kasneje so mi rekli, da je take napadalne norce lažje ubiti kot jim ubežati. Ne vem, če bi lahko, čebelice pa res ne. Pa kdo ji kaj hoče … Moji hčerki sta jo ožigosali za “attention seeker”. Mene pa za “drama queen”. In skoraj umrli od smeha. Bosta že videli :).

Med sprehodom po gozdu sem v tleh našla luknjo, iz katere so letale drobne ose. Baje divje čebele (samotarke) ne obolevajo tako kot naše. Pesticidi, bolezni, slaba prehrana, premalo medonosnih rastlin, klimatske spremembe … kaj vse uničuje čebele, sem pred skoraj dvema letoma napisala tukaj: Več kot med (More than honey).

Zelo zanimivo (za čebele pa usodno) je, da lahko rastline postanejo za čebele “neužitne”. Homeopatinja Christiane Maute je ta pojav opazila na jablani, na katero čebele kljub temu, da je imela veliko cvetov, niso šle. Dokler je ni zalila s homeopatskim pripravkom – potem se je rastlina “spremenila” in postala ponovno “privlačna” za čebele. Kako naj pa drugače to povem :). A imajo homeopatski pripravek za policaje, ki te ustavijo zaradi prekrška? Pa da malo zaliješ policaja okoli vznožja in postaneš neustavljivo in nerazložljivo simpatičen – simpatične ljudi je pa dokazano težje štrafat. Hm … :).

Isti pojav, ki ga je videla Christiane Maute na svoji jablani, sem videla letos na njivi z ajdo. Kaj je bilo narobe s to ajdo? Ne vem, samo ugibam lahko …

vir risbe: http://www.wakingtimes.com/

Najtežje je čebelam zaradi varoje, ki se je po prihodu v Slovenijo leta 1979 razširila že v čisto vsako čebeljo družino. Varojo so odkrili leta 1904 v jugovzhodni Aziji; do danes se je razširila že po vsem svetu. Kamorkoli je prišla, povzroča propad čebel. Zdravila so, a je njihova uporaba zahtevna. Z njihovo nepravilno uporabo naredi marsikateri čebelar naredi več škode kot koristi. Varoja je dolga približno 1.00 do 1.77 mm. Telo je podobno klopovemu, ima 8 nog in pripomoček, s katerim predre čebelin hitin, tako pri odrasli čebeli kot pri larvi. Je rdeče rjave barve in vidna s prostim očesom. Hitro se razmnožuje … najbolj nevarno obdobje za čebeljo družino je september in oktober, ko število čebel v panju upada, varoja pa se še vedno razmnožuje z nezmanjšano hitrostjo.

O življenju ali smrti čebelje družine odloča njena vitalnost – če je teh vampirskih zajedavcev, ki se na čebelo pripnejo kot klopi, preveč, družina podleže napadu. Od treh družin, ki so me letos preganjale, je ena že umrla. Dve sta še, a ni jasno, ali bosta zdržali do pomladi. Držim pesti … in se učim homeopatije. Če deluje za ljudi, bo tudi za čebelice.

Homeopati za čebele priporočajo Nux vomica (krepi čebele), Staphysagrio in predvsem Pulsatillo. Pulsatilla je pripravek, ki zelo ustreza vsem črednim živalim in socialnim žuželkam. Pulsatilla povrne moč v panj. Zaradi nje bo čebelja družina bolj močna, združena, enotna, in se bo lažje uprla varoji. Po zdravljenju s Pulatillo lahko uporabimo še Siliceo; ta okrepi čebelin eksoskelet, ki je zato težji zalogaj za vampirsko pršico.

Zanimiva je tudi Staphysagria, ki jo uporabljamo za odstranjevanje človeških parazitov – naglavnih uši. Odlična je za vse zunanje parazite, tudi za klope (pri psih in ovcah) in muhe, ki mučijo konje in krave (rdeče vnete oči, ki so posledica okužbe z muhami, zdravimo z Arsenicum iodatum).

Christiane Maute v svoji knjigi Homeopathy for Plants opisuje, kako je uporabila Pulsatillo za zdravljenje čebel. Čebele, ki so bile zastrupljene s pesticidi, je zdravila tako, da je uporabila jablano kot posrednika. Drevo je zalila s pripravkom iz Pulsatille in Nux vomice, najprej z enim, nato še z drugim pripravkom, ker je vedela, da se čebele rade tam pasejo. Varojo razume kot posledico zastrupljenosti čebel – oslabljene žuželke se enako kot vsa druga bitja ne morejo boriti proti škodljivcem in boleznim. Zanje velja isto kot za vsa druga bitja: bolezen ali škodljivec je le simptom, vzrok tiči v ozadju.

Lahko rešimo čebele? Verjetno ja, a le, če se bomo sposobni soočiti s pravimi vzroki za njihov propad, in si nehali zatiskati oči pred dejstvi – zastrupljeno, osiromašeno, opustošeno, monokulturno, neuravnovešeno, industrializirano okolje ni zdravo okolje, v katerem bi lahko pričakovali uspeh.

Držim pesti za naše čebelice. Nič hudega, če bom naslednjo pomlad spet malo tekla … samo, da jim uspe.