Čistka

Vrt se je počasi začel prazniti, buče, fižol in paradižniki odhajajo en za drugim … na račun več prostora so se razbohotila zelišča in rožice. Narava dela čistko in nekako se mi je zdelo, da je bližajoči se konec poletja idealen čas za kaj takega tudi v hiši in okoli nje. Za to je šlo nekaj dni dela, pa mi ni niti za trenutek žal porabljenega časa. Med uporabnimi stvarmi se je našlo veliko navlake; človek ne bi verjel, kaj vse na pol pri zavesti shranjujemo in sploh ne opazimo, da gre za čistokrvne smeti.

Rezultat sta dve polni tovorni prikolici, ki sta odpotovali na smetišče. Verjetno bo kmalu še ena. Za vse zamudnike, ki so se med akcijo uspeli poskriti po omarah in kotih. Prikolice so pripeljale dobre občutke:

1. z odhodom odvečnih stvari so pljuča nekako hecno kar sama od sebe začela zajemati več zraka;
2. na smetišču smo vse stvari vestno pometali v kontejnerje, po spisku, kot je na njih pisalo (papir, trda ali mehka plastika, kovina, gradbeni material …) – upam, da mislijo resno z reciklažo …
3. in zdaj me že več dni nezmanjšano razveseljuje že sama misel na pospravljeni prostor.

Končno. Tega brezkompromisnega razsmetenja sem si več ali manj neprestano in več ali manj močno želela dve desetletji. Zdaj sem dobila. V podrobnosti ne bom šla, zakaj in kako, samo tole – želje, če so res naše, se nam izpolnijo. Želja, ki niso zares naše, si ne želimo čisto zares. Samo zdi se nam, da bi bilo za nas dobro, če bi se nam izpolnile. Kako jih ločimo med sabo, ti dve vrsti želja? Preprosto. Za željo, ki ni zares moja, se mi ne da zares potrudit. Za željo, ki je zares moja, bom premaknila gore. Zato sem falirala dva faksa (ko sem bila še brez kakšnih posebnih obveznosti), nato pa z veseljem doštudirala in z devetko diplomirala z dvema puncama, še ne povsem dokončano hišo in službo za polni delovni čas. Za željo, da bi živela v smeteh prostem, urejenem in čistem prostoru, sem morala premaknit goro. Jasno? Kot beli dan.

Če je pomembno zate, boš našel način. Če ni, boš poiskal izgovor.

Stran metanje ni pomembno samo za boljše dihanje; pomembno je za vse, kar počnemo. Za odnose, za zdravje, za posel, za obilje. Stvari so energija, zato morajo imeti možnost pretoka; če tega ni, se usmradijo. Nič drugače ni to, kot s prebavo. Če bi radi v svoje življenje privabili kaj novega, boljšega, se moramo najprej znebiti starega. Ja, vem, čez 7 let naj bi še vse prišlo prav. Po mojih izkušnjah ne. Če pa že – do takrat lahko mirne duše počaka kje drugje; če bom zadevo čez 7 let potrebovala, jo bom že nabavila :).

V prostorih, ki so očiščeni, so zdaj samo stvari, ki jih rabimo, in vsaka ima svoj “dom”. Zato je ne bo težko najti.

————————————————————————————————————————

Malo sem šla brskat še po spletu, kako stran metanje prinese obilje, in našla veliko člankov na to temo. Tole je nekaj povzetkov:

Razsmetenje življenja prinese olajšanje in obilje.

Stvari, ki jih shranjujemo, tako fizično kot psihično, imajo vpliv na naše življenje. 

Navlaka blokira pretok energije. Kadar so naša življenja polna navlake in neželenih stvari, v njih ni prostora za obilje, pa če si ga še tako želimo. Zato se je treba, preden lahko dobimo nove stvari, znebiti starih. Za vsako novo vsaj eno staro odpustimo. To velja tudi za duševni in čustveni prostor. Velja za zamere: odrekamo si odpustiti, potem se pa čudimo, zakaj težko čutimo hvaležnost ali resnično cenimo stvari, ki so pomembne.

“Navlaka je vse, česar ne maramo, ne uporabljamo, ali ne potrebujemo. Prost pretok energije prinese zdravje, bogastvo, ljubezen in obilje. Navlaka zapre pretok energije in povzroči zastajanje, izčrpanost, in obup,” piše Dana Claudat. Stran metanje prinese lahkotnost, občutek svobode in več energije. Navlaka nas upočasnjuje in bremeni.  Ljudje s težavami (zdravstvenimi, psihičnimi, finančnimi, poslovnimi) so velikokrat obdani s kupi navlake.

Navodila za razsmetenje:

1. pregledamo prostore; vreče ali škatle napolnimo z odvečnimi stvarmi, ki jih nato prodamo, podarimo ali odvržemo stran.
2. ničesar ne obdržimo “za vsak primer”.
3. ne obdržimo ničesar, za kar nam ni jasno, za kaj se uporablja.
4. prostor za spomine ni na policah, ampak v glavi in srcu.
5. oblek, ki jih nismo oblekli dve leti, se znebimo. Manj je več. Če zjutraj stojite pred omaro, ker ne veste, kaj obleči, imate preveč, ne premalo oblek.
6. stare brisače in odeje podarite zavetiščem za živali. Svojim otrokom jih gotovo ne boste dali za poročno darilo – zakaj bi jih torej hranili?
7. pod posteljo ne shranjujemo NIČESAR. Razen če bi radi še naprej slabo spali.
8. make-up, starejši od enega leta, je “nevarni odpadek”. 
9. posoda, lonci – obdržite novo in uporabno; v omaricah mora biti prostor, da je veselje vzeti stvar iz njih, ne tveganje.
10. darila, ki vam niso všeč: ohranite misel na pozornost, stvari ne.
11. otroška oblačila in igrače: nekomu drugemu bodo prišla zelo prav (razen … Lego kocke so večne :)
12. še uporabne stvari podarite, lahko tukaj: Center ponovne uporabe  

Navlaka nas vleče dol, pa če se tega zavedamo ali ne. Ko jo začnemo odstranjevati, nas zasvoji nov občutek svobode. Merilo za to, kaj navlaka je, in kaj ni, so tri vprašanja:
Imam to rad/a?
Uporabljam to stvar?
Ali ta stvar še deluje?

Odstranite. Podarite. Če boste zadevo morda še kdaj potrebovali, si jo boste že lahko privoščili. V življenju, iz katerega odstranimo navlako, zrastejo temelji za nov začetek.