Epsomska sol in dva paradižnika

Slika pove več kot 1000 besed.

Na posnetku sta dva paradižnika, posajena v povsem enako prst, do dneva enako stara, do nedavnega povsem enako negovana. V vseh pogledih kot dvojčka.

Še pred desetimi dnevi sta bila povsem enaka.

Potem je, 10 dni nazaj, tisti na levi dobil žlico Epsomske soli, raztopljene v dveh litrih vode. Tisti na desni pa ne.

Danes je med njima očitna razlika: tisti na levi je bolj zelen, močnejši in bolj zdrav.

Poglejte sami: 10-dnevni test z Epsomsko soljo in paradižnikom:

 

P.S. Epsomska sol je povsem naravna snov, magnezijev sulfat (MgSO4), ki jo lahko uporabljamo na ohoho načinov … ne le na vrtu, tudi za namakanje, ko imamo musklfiber zaradi preveč gibanja, ko nas mučijo krči v mišicah zaradi pomanjkanja magnezija. Magnezija ne potrebujejo nujno le paprike, paradižnik in vrtnice, pač pa vse vrtne rastline, prav tako močno pa tudi mi. Kako ubijemo dve muhi na mah? Najprej namakamo sebe (celo telo v kadi ali zgolj noge v lavorju), potem pa z raztopino zalijemo sadike v lončkih ali rastline na vrtu.

Končno je dovolj suho za sajenje jesenskega česna!

Končno se je zemlja toliko osušila, da se lahko lotim sajenja jesenskega česna. Najboljši čas za to je konec oktobra, v nižjih legah pa lahko tudi novembra.

Česnu paše s soncem obsijana, rahla in s hranili bogata prst. Prst ne sme biti mokra, sicer bo zgnil. Če imamo bolj mokro prst, si lahko pomagamo z dvignjenimi gredami, ali pa ga sadimo na grebenih, med katerimi naredimo jarke. Ne mara gnojenja, kar pa ne pomeni, da ne potrebuje hranil in bo uspešen v siromašni prsti. Zato ga pred sajenjem čez noč namočimo v zmesi vode in Biooglja kompleks, v katerem je že polno mikroorganizmov. Če le lahko,  to naredimo na dan za korenino. Pomaga proti glivicam in zbudi kalčke. V jarke pred sajenjem natresemo Kompost z bioogljem za presajanje UNI.

Letos nas je nebo zalilo s toliko vode, da bi česen, če bi ga sadili pred kakšnim tednom, z veseljem zgnil. Dodano biooglje in kompost z bioogljem po eni strani česen nahrani, po drugi pa rahlja težko prst, npr. glineno, v kateri česen ne bo lepo delal.

Česnove glavice previdno razdelimo na stroke, ker vsaka poškodba ovoja pomeni možnost za gnitje in bolezen. Stroke posadim tako, da je zašiljeni vrh cca 2,5 cm pod površino, 15 cm narazen, vrste pa so 30 cm narazen. Zasujem z zemljo, in pokrijem še z 7 do 12 cm debelo plastjo zastirke, na primer senom ali listavko.

Česen je precej nezahteven, ampak plevela vseeno ne mara, predvsem pa ne smemo pustit, da bi se zasušil. Ne mara biti poplavljen, zasušen pa tudi ne – bo spal namesto da bi se debelil.

Na stroke razdeljene glavice česna:

Namakanje česna:

Česnu zelo paše med jagodami:

Pred časom sem za revijo Moj mali svet napisala članek o “večnem česnu” – gre za česen, ki ga posadimo le enkrat, potem pa vzgajamo kot trajnico. Zanimiva ideja! Članek lahko preberete v članku Zelenjavni vrt, poln trajnic

QR Zeliščni aktivator (alias Humofix) za hiter kompost brez obračanja, namakanje semen in čudovite rožice

Na zgornji fotografiji: Maye E. Bruce, Angležinja, ki je “izumila” QR Zeliščni aktivator, s pomočjo katerega lahko že v 4-ih tednih brez obračanja naredimo kakovosten kompost.

O Maye E. Bruce sem že pisala; če ne tukaj, pa zagotovo v knjigi Permakulturni vrt. Njena knjiga Common Sense Compost Making (dovolj dober prevod bi bil “Kompostiranje po zdravi pameti”) je na internetu dosegljiva v PDF obliki.

Kakšna prednost je to, da komposta ni treba obračati, ve zelo dobro vsak, ki je z lastnimi močmi in hrbtenico poskusil obrniti tono materiala … Tisti, ki se tega nismo lotili, smo lahko pa zelo veseli, da si nam ni bilo treba lomit hrbta. In še boljša novica – tudi v bodoče si nam ga ne bo treba.

QR Zeliščni aktivator

je sestavljen iz šestih zelišč, malo medu in nekaj mleka v prahu. Recept je srednjeveški, pripravek so pod imenom Humofix uporabljale benediktinske sestre iz Fulde za namakanje semen (menda niso posejale niti enega samega semena, ne da bi ga prej namočile v Humofix. Tako zelo se je poznala uporaba preproste metode pri končnem rezultatu – zdravju in količini pridelka). Pa še za zalivanje rožic – za 10 litrsko zalivalko je 1 g (1 mala žlička) pripravka dovolj. Rožice, ki so zalite s takšno vodo, veliko lepše rastejo.

Pripravek naredimo takole: majhno žličko (1 g) posušene zmesi QR Zeliščnega aktivatorja stresemo v steklenico s pol litra vode (kapnice, ne tiste iz vodovoda, ker vsebuje preveč kemikalij in morilski klor), temeljito pretresemo, pustimo čez noč, naslednji dan spet pretresemo in to je to. Pripravek je uporaben približno en mesec, zadošča pa za pripravo ene tone komposta. V vrečki z 10 g je torej dovolj zelišč za hitro pripravo 10 ton komposta.

Priprava komposta je, ko se človek malo spusti v to področje, cela znanost. Jasno, tudi če bomo kup nečesa pustili nekje in na tisto pozabili, bo iz katerekoli pozabljene zadeve prej ali slej nastala nova prst. Ker pa sodobni zahodnjaki nimamo časa čakati nekaj let, smo si izmislil načine, da do kakovostne prsti pridemo veliko hitreje, v enem mesecu namesto v eni dekadi. QR kompost naredimo v 4-ih tednih, pa še obračati ga ni treba.

Gospod Andrew Davenport, ki je moj vir znanja o QR kompostiranju, ima v Angliji tečaje kompostiranja. Se sliši smešno, a le do tedaj, ko zgroženi obstanemo pred kupom smrdeče sluzaste gmote, ki naj bi bila naš sveže in sladko dišeči kompost. Potem pa nič več. O kompostiranju sem pisala v zadnji številki revije Moj mali svet. Ampak vseeno lahko tudi tukaj napišem nekaj uporabnih zadev, se bo urednica Marjetka Hrovatin brez dvoma gotovo strinjala :).

Nekaj zelo zanimivih stvari o kompostiranju, ki sem jih izvedela od Andrewa:

• temperaturo v kompostnem kupu najlažje dvignemo z dodajanjem kopriv (vsebujejo precej dušika in mineralov);
• suhost je najpogostejša težava kompostnih kupov, takoj za gnitjem;
• nobena plast v kompostnem kupu ne sme biti debelejša od 10 cm;
• pleveli so super, ker so zbrali minerale, ki jih ponavadi na našem vrtu manjka – damo jih na sredo kupa, kjer je temperatura najvišja;
• suho in mokro plast izmenjujemo, prav tako zeleno (bogato z dušikom) in rjavo (bogato z ogljikom);
• pred dodajanjem vsake nove plasti plast poškropimo s QR Zeliščnim aktivatorjem;
• vsaki plasti dodamo tudi malo rodovitne prsti;
• kup sestavimo v enem mesecu;
• kompostni kup se bo segrel na 65, v sredini do 75 °C;
• na koncu kompostni kup pokrijemo še s plastjo prsti, debele cca 10 cm. Do strehice mora biti vsaj 5 cm prostora;
• kompostni kup pokrijemo s kosom stare preproge ali vrečo, kompostnik pa mora imeti strehico, da vanj ne dežuje;
• zrel kompost je prijeten na otip in ima sladek vonj po kakovostni prsti;
• pomladanski kompost je narejen v 4 do 6 tednih, poletni v 8 do 10 tednih in jesenski v 12 do 14 tednih. Pozimi kompost spi …

 

 

 

 

 

 

Še nekaj koristnih nasvetov:

• suh in olesenel material namočimo čez noč, preden ga dodamo na kup;
• trd material (debla, stebla, odrezke vej ipd.) je dobro najprej sesekljati (z drobilcem, sekačem ali kosilnico);
• glavna vzroka za neuspeh pri kompostiranju sta dva: kompostni kup je bodisi presuh ali premoker;
• kompostni kup ne sme biti niti presušen, niti premočen, pač pa vlažen;
• za zimsko kompostiranje lahko kompostni kup naredimo v izolacijski oblogi iz slame (glej fotografijo zgoraj).

Sajenje jesenskega česna

Jesen je :) A vas že kaj zebe?

Od moje zadnje objave je minilo že ohoho časa … niti to, da bi sproti odgovorila na prijazne komentarje in maile, mi ni uspelo. Bom nadoknadila, nisem pozabila. In ne, nič tragičnega, vsaj na dolgi rok, se ni zgodilo. Imela sem čistko, zunaj in znotraj, prelomno leto hitrega lesenega konja je pač bilo tole leto 2014, in se mi je krepko poznalo. Ampak zdaj je marsikaj že na novo zastavljeno. In mi se ne damo, ne? Takole, eccola, gremo malo na vrt :).

Oktobra, ko se je zemlja dobro ohladila, sem se lotila sajenja jesenskega česna. V suho prst (ne mokro). Jaz sem ga že oktobra, ker je moj vrt malo višje, sicer je pa še ves november čas. Ker je Slovenija tako zelo raznolika, za sajenje v nižjih legah seveda niti najmanj še ni prepozno.

Česnu paše s soncem obsijana, rahla in s hranili bogata prst. Prst ne sme biti mokra, bo zgnil; pomagamo si lahko z dvignjenimi gredami, če imamo bolj mokro prst, ali pa ga sadimo na grebenih, med katerimi naredimo jarke. Ne mara gnojenja, kar pa ne pomeni, da ne potrebuje hranil. Zato ga najprej namočim v vodi z bioogljem, v jarke pa pred pred sajenjem natresem kompost z bioogljem za vzgojo sadik. Finto z bioogljem z velikim veseljem uporablja gospa Metka z Gorenjske, ki je letos za svoj česen spet naročila biooglje in kompost z bioogljem za vzgojo sadik. Tako pridna je v svojih hribih, da v šolsko trgovino Biotehniškega centra v Naklem sploh nima več časa priti pogledat svojih bivših sodelavk, z mano se pa tudi pogovori bolj po telegrafsko :) … in toliko česna, kot ga pridela z bioogljem, prej nikoli ni mogla. Sem jo že spraševala, kakšne skrivnosti še skriva, pa mi jih še ni hotela izdati :).

Letos nas je nebo zalilo s toliko vode, da je česen z veseljem gnil. Dodani kompost po eni strani česen nahrani, po drugi pa rahlja težko prst, npr. glineno, v kateri česen ne bo lepo delal. Letos me čaka še akcija – kako iz težke glinene zemlje na drugem koncu Slovenije narediti rajski vrt. Bom poročala :).

Jeseni je tako ali tako smiselno na vrt dodati letošnji domači dozorel kompost – ravno sem pregledala letošnji kompostni kup, odstranila nedozorele kose, zrelega in lepo dišečega pa bom še letos vkopala v grede … če se samo spomnim, kakšna je bila prst pred nekaj leti – in kakšna je zdaj, o tem bi lahko napisala cel roman.

Glavice sem najprej previdno razdelila na stroke, ker vsaka poškodba ovoja pomeni možnost za gnitje in bolezen. Pred sajenjem sem česnove stroke namočila v zmesi obogatenega biooglja, v katerem je že polno mikroorganizmov, in vode (na dan za korenino). Pomaga proti glivicam in zbudi kalčke. Pustim, da se namaka čez noč, naslednji dan pa v zemljo.

Stroke posadim tako, da je zašiljeni vrh cca 2,5 cm pod površino, 15 cm narazen, vrste pa so 30 cm narazen. Zasujem z zemljo, in pokrijem še z 7 do 12 cm debelo plastjo zastirke, na primer senom ali listavko.

Česen je precej nezahteven, ampak plevela vseeno ne mara, predvsem pa ne smemo pustit, da bi se zasušil. Ne mara biti poplavljen, ampak zasušen pa tudi ne – bo spal namesto da bi se debelil.

 

Na stroke razdeljene glavice česna:

namakanje česna

Namočeni in odcejeni česen:

Takale pa je zaenkrat še glinena, težka prst na drugem koncu Slovenije:

Česnu paše med jagodami, ampak najprej bo treba izboljšat zemljo: