Včeraj sem za tri gospe iz pevskega zbora Lipnica in njihovega pevovodjo spekla nekaj dobrega, ker se je ob krožniku veliko lažje pogovarjat o načrtih. Imela sem rabarbaro, skuhano z rjavim sladkorjem, in jabolka, ki so čakala na prešo. Vse ostalo sem si zmislila sproti. Menda je pa tako dobro ratalo, da mi je bilo rečeno za recept. Še dobro, ga bom vsaj zapisala, da ne bom naslednjič spet tople vode odkrivala :).
Rabarbara je z Zaplane, jabolka pa iz okolice Tržiča … Multi kulturni sadni kruhek torej :). V njem je riževo mleko, pa nič bele moke (za vse takšne kot sem jaz, ki ne maramo kravjega mleka, imamo pa čim manj glutena radi). Če vas te stvari ne motijo, vzemite kravje mleko in pšenično moko, ne bo nič hudega; samo tako rustikalen kot tale na sliki pa sadni kruhek zagotovo ne bo.
Recept gre takole:
Rabiš:
2 lončka ajdove moke
2 lončka koruzne moke
1 pecilni prašek
2 jajci
1 lonček olja
2 lončka riževega mleka
1 lonček rjavega sladkorja
Najprej v eni skledi zmešaš vse suhe sestavine, v drugi pa stepeš jajci, ki jima primešaš še vse ostale tekočine. Tekočo zmes priliješ suhim sestavinam. Dobro zmešaš ali zmiksaš z mikserjem (če se ti ne da delat s kuhalnico) z nastavkom, ki je kot za kodre delat. Testo mora biti podobno malti, da v težkih kosih pada s kuhalnice. Pustiš ga vsaj pol ure, da se moka napne.
Medtem pripraviš sadje: jabolka opereš, razpečkaš in narežeš na lističe (z nožkom ali multipraktikom). Lupim jih ne, ker moja niso špricana in mi je škoda vsakega vitamina in vlaknine iz njih. Rabarbaro sem že imela pripravljeno: na koščke narezano sem skuhala z rjavim sladkorjem in malo vode do mehkega. Takšno dam v vrečke in v zamrzovalnik za kompote in sladice pozimi – bo prišla zelo prav.
Za sadni kruh sem vzela 3 skodelice lističev jabolk in 2 skodelici rabarbare v sladkorju in vse skupaj dobro zmešala. Pa malo cimeta ne škodi – ta je vedno dobrodošel (ker noro dobro deluje na trebušno slinavko in je zato alfa in omega za diabetike in da ne pozabim – ker je afrodizijak ;).
Pecivo sem pekla v namazanem pekaču ppri 225 °C kakšne dobre pol ure ali slabe tri četrt ure … pa ne vem točno. Pač pečen je bil ko je bil pečen: preverila sem z nožem – ko na izvlečenem ni bilo več mokrih sledi testa in se je rob rahlo odmaknil od stene pekača, je šel kruhek iz pečice. Topel je bil dober, odličen pa hladen za zajtrk in po kosilu s kavo z riževim mlekom.
Permakultura za telebane 