Zunaj je spet vse belo in avto je zvečer ostal pri cesti, ker se do hiše ne da. Menda ga bo jutri še namedlo, ampak danes zunaj sije sonce, radio me zabava po svoje, dela je čez glavo, možgani včasih kar preskakujejo sami sebe … V ponedeljek dobim novo paleto s tono robe iz Anglije, prva naročila so že prišla, razmišljam in učim se o novih načinih merjenja živosti zemlje in o tem, kako doživljajo svet rastline. Potem pa se ob pogledu skozi okno spomnim na pernate kepice, na to, kako pa njih res popolnoma nič ne zanima, da bo čez nekaj tednov skoraj že prišla pomlad … zanima jih samo, kako bi ta trenutek napolnili lačno praznino v želodčkih. In namesto, da bi šla pisat članke, predstavitve, oblikovat letak, grem raje delat potičke za ptičke.
Tisti, ki nis(m)o vegani in hkrati menimo, da ptičkom okoli hiše ni treba opustiti požiranja črvov, za vezni material porabimo goveji loj (do katerega pa včasih ni najlažje priti). Če se vam ne da spraševati mesarjev v Sparu, če imajo kaj govejega loja, lahko za potičke porabite kokosovo mast.
Stopim jo v vodni kopeli, dodam toliko mešanice semen, da je zmes lepo gosta, in z njo napolnim pekač za mafine. Za potičke se da porabit tudi malo večje modelčke za piškote, ki jih postavim na s folijo obložen pekač. Pripravljene potičke skupaj s pekači prestavim na teraso, da se lepo strdijo.
Za ptičje potičke se da lepo porabit tudi lupine pomaranč: pomarančo prerežem na pol, izdolbem meso, naredim v lupinico tik pod robom 4 luknje za vrvico, potem vrvico napeljem skozi, obesim lupine na venček iz srobota in jih napolnim z mešanico semen in masti. Venček iz srobota s pomočjo vrvi, vržene čez vejo, dvignem visoko na drevo, da naši mački ne morejo zraven. Takole:
Permakultura za telebane 
