Tag Archive | greda

Domača naloga o polžih

Prsti me že malo srbijo … na srečo je zemlja mokra in težka, dan še vedno kratek in ni bojazni, da bi naredila bedarijo z ritjem po vrtu. Nikamor se ne mudi, čeprav se počasi že ogrevam za novo sezono. Pregledovanje semen, brskanje po setvenem koledarju, zbiranje idej … Kar naenkrat bo pomlad. In z njo polži ;). Na srečo rdeči na mojih 620 m še niso prilezli, je pa tema vedno vroča – ga ni vrtičkarja, ki ga ne bi zanimala.

Prijateljica Mateja je na domačem vrtu v Podutiku zaradi polžev postavila res lepe (in kar drage …) lesene visoke grede. Čez parcelo ji teče potoček (žal preverjeno neuporaben, voda je strupena), in prav zaradi njega je vrtna zemlja polna rdečih polžev. In zaradi tega uporabna prav toliko, kot če bi bila polna težkih kovin. Katastofa. Polžemora ne mara uporabljat, zato se je odločila, da bo vrt prestavila eno nadstropje višje. Predlagala sem ji, da bi vmes naselila še kakšno raco tekačico ali dve, to bi se zabavali v labirintu med lesenimi zaboji :). Pa ni bila preveč navdušena. Mestno dete pač. Race namreč kakajo, kar povprek, ne tako kot muce, v škatle s peskom :).

Idej, kako lahko zmanjšamo rdečo nadlogo, je veliko. Npr. tele:

  • na vrt privabimo krastače: naredimo ribnik, dovolj bo tudi kakšna vkopana posoda, prevrnjen lonec (saj ni treba, da je grd, vse skupaj je lahko kar lično postavljeno) z nekaj vode v senci pod grmom, kupček kamnov zraven, da se lahko stlačijo vmes … Rade se naselijo v škarpnike z rožami. Sploščene se zalezejo v špranje, potem me pa strašijo, ko vlečem bršljan s koreninami iz razpok … Saj jih imam rada, ampak ne, ko skupaj s koreninami bršljana izvlečem malo gomazečo gmoto …
  • po vrtnih gredah okoli sadik potresemo mleto kavo (ne zoc od kuhane kave). Zadevo je seveda treba obnavljat po vsakem dežju.
  • sadike pred sajenjem zavijemo v bezgovo listje in jih posadimo tako, da vršički listja gledajo iz zemlje.
  • zbiramo polže s pomočjo bananinih olupkov, potem pa odstranimo z vrta (dokaz – slika spodaj :).

Med brskanjem po spletu sem našla raziskovalno nalogo o polžih. Avtorica Katarina Žnidarec mi je dovolila, da objavim link nanjo. Kar sem naredila s še večjim veseljem, ker je raziskovalka šolarka, ki se je vsega skupaj lotila zelo sistematično – in empirično. Zanimivo pripravljeno raziskavo Kako se znebiti španskega lazarja lahko v celoti preberete TUKAJ.

polzi banane

Jesenske visoke grede ali – kako naredimo svojo zemljo

S tem, kako delamo svojo zemljo, imam že kar bogate izkušnje. Ker to počnem zadnjih nekaj let. In uspeva, vsako leto je je več, dišeče, zdrave, močne, žive prsti. Ko sem se zadeve lotila, je bilo tam, kjer je danes vrt, videti takole:

DSCI0049

Pod tenko plastjo ruše je bila debela plast laporja. Žalost. Ampak – vse se da, če se hoče. Če so lahko amazonski Indijanci naredili 2 m globoke plasti strašno rodovitne zemlje, zakaj ne bi mogla jaz ustvariti vsaj 10 ali 20 cm globoke.

Jesen je krasen čas za takšne podvige, za pripravo terena za sajenje pod senom (o tem sem pisala TUKAJ) ali za pripravo kompostne visoke grede. Kompostna pravim zato, ker se obnaša kot kompostni kup, vendar nam je čez zimo ne bo treba obračati (kot je treba to početi s pravovernim kompostom – če nimamo zeliščnega preparata po metodi Maye E. Bruce seveda ali če komposta ne pripravljamo po metodi biodinamikov).

Naredimo jo pa takole:

Idealne mere kompostnega kupa so 1 m3. Na osnovi tega sklepam, da so idealne mere visoke kompostne grede tele: pri višini 60 cm bo široka 100 in dolga 160 cm ali pa široka 80 in dolga 200 cm.

Pri pripravi kompostne visoke grede se plasti menjavajo enako kot v kompostnem kupu: star in nov oziroma svež material, rjav material, ki vsebuje ogljik, z zelenim, ki zagotavlja dušik, izmenjaje bolj grob in bolj nežen, da ne pride do gnitja in vretja. Zelena plast je pomembna zaradi dušika, ki deluje kot aktivator procesa; če nimamo sveže pokošene trave, si lahko pomagamo tudi s staranim gnojem.

  • Prva plast: groba drenaža; ta plast je pripravljena iz vej in vejic, debelih rastlinskih stebel in podobnega.
  • Druga plast: groba zastirka iz listovke, koščkov lesa, vejic ipd.
  • Tretja plast: pokošena trava.
  • Četrta plast: natrgan karton in papir (ne bleščeč).
  • Peta plast: kompost.
  • Zadnja plast: seno, namočeno v raztopini alg (alge kelp) in melase, ki mu dodam zdrobljeno biooglje. V posodo z 10 l vode dodam 10 ml tonika iz alg kelp in majhno skodelico melase. Melaso uporabljam raje kot sladkor, ki je rafiniran in zato nima mineralov. Alge vsebujejo minerale in druga dragocena hranila, melasa pa predstavlja hitro hrano za mikroorganizme, ki zelo pospeši nihovo razmnoževanje. V senu je mikroorganizmov že povsem dovolj, le še pospešiti je treba njihovo razmnoževanje. Seno je seveda najboljše, če je eko in če je bilo pokošeno takrat, ko so trave že odvrgle svoje seme. Seno naložim v samokolnico, nato pa ga polijem z raztopino in nekajkrat obrnem, da se enakomerno namoči. Namočeno seno uporabim za zadnjo plast visoke kompostne grede, vanj pa primešam še 2 do 3 kg zdrobljenega in obogatenega biooglja, v katerem se bodo mikroorganizmi še hitreje in varneje razmnožili. Najlažje je takole: plast sena, potem posolim biooglje, pa spet plast sena …

V novo visoko gredo lahko sadim takoj, če ni že premrzlo za kaj takega (za pripravo kompostne visoke grede pa ni nikoli prepozno). Za sajenje koristno porabim stare plastične lončke. Dokler niso počeni ali polomljeni, jih le s težavo zavržem (zato se mi jih je že kar nekaj nabralo …), na novi visoki gredi pa jih lahko koristno porabim. Odrežem jim dno, nato pa jih vtaknem v zgornjo plast visoke grede (tako, da v njih ni sena) in vanje nasujem substrat (Kompost z bioogljem UNI). Ker sem veliko prihranila pri nakupu zemlje (ki mi je ni bilo treba kupit :), si lahko privoščim toliko bolj kakovostnem substrat, v katerem rastlinam ne bo manjkalo hranil. Lonček služi temu, da se substrat ne more razsuti med senom (ki je vsaj sprva še dokaj zračno), pač pa ostane lepo združen ob koreninski grudi sadike. Poleg tega lonček pomaga zadrževati vlago, ker pa je brez dna, ne bo težav z odvodnjavanjem, pa tudi mikroorganizmi in drugi pridni vrtni delavci bodo lahko svobodno potovali naokoli. 

IMG_1147

Kamne zelo rada uporabljam. Tokrat so prišli prav za ogrodje visoke grede.
In ker se bliža zima, sem staro tuš kabino porabila za zimsko visoko gredo.

IMG_1153