Pravi čas za sadike orehov

Mislila sem, da bom z blogom nekaj dni dala mir in dokončala kaj drugega nujnega, pa se ne da.
Orehi so bolj pomembni.

Kdaj je najboljši čas za sajenje dreves? Je že bil. Pred desetimi leti. Pa drugi najboljši? Takoj zdaj.
(dejansko pa pravzaprav novembra, oktobra je še malo prezgodaj)

Mlade sadike orehov niso poceni, še posebej sorte z velikimi debelimi plodovi ne.
Orehi sodijo med drevesa, ki jih ni treba cepiti. Te vrste dreves lahko vzgojimo sami, iz pečk ali plodov.
Enako velja za kutine in vinogradniške breskve. Z veseljem se razvijejo iz koščic, če le imajo priložnost za to.

Da rodi, potrebuje oreh kar 10 let. Ajoj, čez 10 let bom stara že … vseeno ne preveč, da me ne bo veselilo imeti veliko debelih orehov :). Ker je bil včeraj in je danes dan za plod – naslednji bo v petek do 13. ure – je šlo 10 debelih orehov v dva hobuka s Kompostom za vzgojo sadik.  Čez zimo bosta stala zunaj, ker mora seme pred prebujenjem prespati nekaj mesecev na mrazu. Da se utrdi. Kot dojenčki na Danskem, ki jih starši pri temperaturah pod nulo debelo zadekane utrjujejo v vozičkih pred domačimi vrati.

Povezava: Setveni koledar 2015, oktober

Za vzgojo mladih orehovih drevesc potrebujem: hobuk, vrtno zemljo (3/4 hobuka), vrečo Komposta za vzgojo sadik (na podlago iz vrtne zemlje nasujem 10 cm debelo plast) in cele orehe.

Na sliki zgoraj: debeli orehi so še enkrat večji od običajnih (njihova jedrca tudi ;)

Posadim jih tako globoko, da so pokriti z zemljo, in dobro zalijem.

Prošnja za pomoč: imate kaj bolezni in škodljivcev?

Pravkar sva se pogovarjali s prijateljico, ki ima v (po njenem) ledeno mrzli vasi blizu Postojne idejo nasaditi leske, pa me je vprašala, kdaj je pravi čas za to … november je za te podvige boljši od pomladi, sva se strinjali. Potem sem jo prosila še, če mi lahko pove, kateri škodljivci ali bolezni jo mučijo (mislim, na njenem vrtu, da ne bo pomote :) in mi je z veseljem obljubila, da bo. Takoj se je spomnila svojih hrušk, ki sta letos zboleli. Ali je hrušev ožig ali rja, bova še ugotovili, potem pa se lotili zdravljenja.

Na spodnjih slikah: prleška hruška gospe Saše.

Hruševe rje, ki jo je napadla, sva se lotili s homeopatskim pripravkom Carbo vegetabilis C30 in Zaščitnikom dreves, ki vsebuje biooglje in ščiti drevesa in vrtnice pred glivičnimi in bakterijskimi boleznimi.

 Hruška je zbolela za hruševo rjo.Običajen nasvet v takšnem primeru je: posekajte in pobijte še vse brine, ki rastejo tam naokoli.
A ni bolje zdraviti, če se to da?

Zakaj je bolje zdraviti kot sekati bolna, namesto njih pa posaditi nova drevesa? Računica je preprosta: posekati obolelo drevo (če ni preveliko) ni tak problem, pa še nekaj drv je za doma; večjo težavo predstavlja to, da je na njegovo mesto treba posaditi nadomestno, če ne bi kmalu radi ostali brez sadovnjaka. Novo drevo stane xy evrov, pa še nekaj drugega je: plodov ne bo imelo kar takoj. Sejanci rodijo prvič po 10 letih, sadike sadnih dreves, cepljene na podlago, pa čez vsaj 3, še raje pa čez 5 let. In ves ta čas je treba čakati … Glede na vremenske šoke in čedalje več bolezni, ki se pojavljajo, pa obstaja velika verjetnost, da mlado drevo rodne dobe sploh ne bo dočakalo — Zato je odgovor preprost: bolje zdraviti, kot nadomeščati, če le drevo še ni preveč staro ali poškodovano.

 

Zdaj pa še prošnja za vas, ki berete ta blog: mi lahko prosim pošljete opise težav z boleznimi in škodljivci na vrtu (odlično bi bilo, če bi jih opremili s fotografijami)? Poiskala bom najbolj ustrezno homeopatsko rešitev in dodala navodila, kako se jih lotiti. Bo šlo? Svetovanje je brezplačno, ker mislim, da bomo od tega vsi nekaj imeli. Upam, da se strinjate :). Mnenje in/ali težave mi lahko napišete tu spodaj v komentarje, lahko pa na moj mail: bojcajanus@gmail.com.

 

 

Jesenska nagradna igra v Gajinem vrtu: “Kako sadimo drevesa”

Ste že slišali za roza zaslone za drevesa? Rdeči del svetlobnega spektra najbolj pospešuje fotosintezo, roza barva pa ta del spektra učinkovito usmerja. Avstralci (kdo pa drug :) so pogruntali, da so roza zasloni najboljši za mlada drevesa. Urednica revije Moj mali svet Marjetka Hrvatin je bila navdušena, jaz tudi :). Tukaj je še na kratko nekaj drugih idej in navodil iz novembrskega članka o sajenju dreves v reviji Moj mali svet:

… žal kar 25 % dreves po sajenju propade. Če hočemo, da bodo (skoraj) vsa drevesca preživela, je pomembno sledeče:

1. Sadilno jamo izkopljemo 10 do 14 dni pred sajenjem drevesa. Široka naj bo za 3 do 4 premere lonca, v katerem smo pripeljali drevo in enkrat globlja od lonca.
2. Pred sajenjem koreninsko grudo temeljito namočimo (vsaj za 10 minut) in s tem izrinemo tudi morebiten zrak med koreninami.
3. Zaščita pred voluharjem: koreninsko balo lahko ovijemo s kovinsko mrežo ali pa sadilno jamo obložimo s plastjo ovčje volne. 
4. Izkopano prst z dna sadilne jame pomešamo s kompostom in jo tako izboljšamo.
5. Drevesce mora biti posajeno enako globoko, kot je bilo v loncu. Pazimo, da je cepljeno mesto vsaj 5 cm nad nivojem prsti. 
6. Dobro poskrbimo za prst, ker brez dobre prsti drevesca pač ne bodo mogla uspešno rasti. Peščeno ali glinasto prst najlažje izboljšamo z bioogljem – postala bo bolj rahla, pa tudi vlago bo lažje zadržala.
7. Za dodatno hrano in zaščito v sadilno jamo nasujemo že pripravljen izdelek, t.j. z mikroorganizmi obogateno biooglje z dodanimi mikoriznimi glivami, algami, glistino in kalijevim fosfatom.
8. Drevescu z golimi koreninami pred sajenjem odrežemo predolge, suhe ali poškodovane korenine. Krošnjo listavcev prav tako obrežemo za 1/4 in jih tudi s tem razbremenimo, da lahko vso svojo življenjsko energijo usmerijo v korenine.
9. Pred posaditvijo v sadilno jamo zapičimo debelejši lesen kol, ob katerega bomo privezali deblo mladega drevesa, da mu bo v oporo. Deblo h kolu privežemo z vrvjo ali rafijo tako, da vrv oblikujemo v osmico (vrv se križa med kolom in deblom). 
10. Drevesce vedno sadimo navpično, ne sme biti nagnjeno.
11. Po sajenju tla okoli debla potlačimo s škornji, nato pa drevesce dobro zalijemo. Za to delo raje uporabimo zalivalko kot pa vrtno cev, ker tako lažje nadzorujemo količino. Zalijemo z vsaj 10 do 20 l postane vode ali kapnice.
12. Tla okoli sveže posajenega drevesa lahko zaščitimo še z zastirko iz organskih snovi (listovka, lubje, slama). Ta bo zadrževala vlago in preprečila, da bi mladiko prerastel plevel. Vendar zastirka ne sme biti predebela (dovolj je nekaj cm) ali zbita (da ne začne gniti ali plesneti). Prav tako je ne smemo položiti povsem do debla: okoli debla naj bo nekaj cm praznega prostora.

IN ZDAJ, NAGRADNA IGRA!

(zakaj? ker jo je fino vsake toliko imeti … ;)

Najprej nagradno vprašanje:

Za večino dreves in grmovnic je najbolje, da jih posadimo jeseni, ker …

a) … postanejo, ko se že malo ohladi, deževniki bolj zaspani in ne grizejo več tako močno koreninic.

b) … imamo pozno jeseni okoli hiše nekoliko manj zaraščeno in lažje najdemo še kakšen prostorček za drevo.

c) … so si to neumnost izmislili biodinamiki.

d) … je jeseni manjša možnost, da bi drevo trpelo žejo, moč usmeri v korenine in ne v poganjke in liste, zato je verjetnost, da bo preživelo, večja.

A bo težko?

Nagrade so 3:
1. Pospeševalec rasti dreves (5 kg),
2. Zaščitnik dreves (5 kg) in
3. Biooglje kompleks (1,2 l  ).

Za nagrado bo treba opraviti dvoje nalog:

• izbrati enega izmed zgornjih odgovorov na nagradno vprašanje (a, b, c ali d) – če se le da, pravilnega, IN
• poiskati in našteti sestavine vsaj enega od treh izdelkov, ki so za nagrado!

Sodelujete lahko do 8. decembra 2014, ko bo žrebanje.
Pišite na: bojcajanus@gmail.com ali v komentarje pri tej objavi.

Še bolj bom pa vesela, če boste dopisali še kakšno modro stvar o sajenju dreves, grmovnic in vrtnic, ki ste jo pogruntali sami ali slišali od drugih.

P.S. Če mislite, da ne boste rabili izdelkov za drevesa, grmovnice in vrtnice, niti zdajle, jeseni, niti kasneje, spomladi, pa morda posredujte nagradno igro tistim, za katere mislite, da bi jim prišlo prav (lahko tako, da kliknete na FB gumbek tukaj spodaj).

spletna trgovina Gajin vrt