Življenje je krog in česen lahko sadimo v zabojčke

Življenje je krog … se strinjate? Dobite tudi vi kdaj občutek, da vse poteka v krogih? Ki se včasih kot v spirali spuščajo navzdol, včasih pa dvigajo navzgor? Smer spirale je odvisna od tega, kaj počnemo, kako se odzovemo na to, kar se nam dogaja. Lahko je pa seveda tudi hoja v krogih po ravnini, vedno na istem nivoju. Kot takrat, ko sem se z Luno izgubila v Kovorskih gozdovih in je padel mrak … Luni je bilo vseeno. Srečna je, samo da je z mano in v gozdu. Vse ostalo je nepomembno – kaj bo jedla, kje bo spala, bo pila? Bo že Bojca zrihtala :) Srečni pes …

Pred dobrimi 24 leti sem prvič prišla sem, na Zaplano, in se lotila svojega kroga. Konec lanskega leta sem se spet vrnila, da bi začela nov krog. Spadam sem. Poznam vsako drevo, ki raste na gričku pred hišo. Poznam (čedalje več) poti v Črnem gozdu, ki se razteza od konca moje parcele na sever do Planine.

Tu je dom. Odkar smo na Zaplani, sta Luna (11) in Lili (6 let) spet razigrani kot pubertetnici. Nov kosmati član je rešenček Timi, mlad mačkon, ki so ga “uredili” na kliniki Tristo kosmatih v Ljubljani. Zdaj je moj. Hrešči, namesto, da bi mijavkal (Luci pravi, da zato, ker je še mladič, jaz pa ne vem … da ni Joe Cocker?). “Urejanje” mačkov pri moških sproži zanimivo reakcijo (potrjeno na dveh primerkih :): “Zakaj je pa tega treba? A ne bi bilo dovolj, da bi sterilizirali mačke? Zakaj je treba tud mačotom dragulje odstranit?” Moško zavezništvo :)

Vrt je še vedno, a seveda (še) ni poln paradajza :) Trenutno je predvsem poln potenciala (beri – materiala za skompostirat). Zemlja je res lepa, spočita, močna, o nekdanjem pustem laporju ni več ne duha ne sluha …

Ker vrta še ni, sem česen posadila v zabojčke.

Zemlja na vrtu se je spočila in nahranila. Z lahkoto sem jo nakopala in naložila v samokolnico. Rahla, polna, čvrsta je.

V zabojčkih sem najprej naredila podlago iz zemlje, nato pa vanjo postavila stroke česna, cca 8 – 10 cm narazen. Iz vsak glavice sem za sajenje izbrala samo najmočnejše, najdebelejše stroke. Drobne bom porabila v kuhinji.

Nazadnje stroke zasujem s Kompostom z bioogljem za presajanje UNI. (na linku je moja nova spletna trgovina. Če imate sekundo časa, prosim za klik, vesela bom vsakega mnenja!)
Nisem ga mešala z zemljo, pa mislim, da bi ga lahko – še celo bolje bi bilo, če bi ga (bolj čvrsto bi objel česnove stroke) v razmerju 1/3. Zabojčke sem zalila, jih postavila v zavetje na sončno teraso in pokrila z zloženimi vrečami.

OK, dost pisanja. Gremo delat. V teh dneh bom posejala rožice, potem prvo rundo plodovk, vmes pa postavila in uredila visoke grede.

Kmalu dobim še preostale temelje za robnike iz Vojnika, jutri zjutraj pa novo zalogo, 2 toni komposta in biooglja. Pomlad, here you come :)

Končno je dovolj suho za sajenje jesenskega česna!

Končno se je zemlja toliko osušila, da se lahko lotim sajenja jesenskega česna. Najboljši čas za to je konec oktobra, v nižjih legah pa lahko tudi novembra.

Česnu paše s soncem obsijana, rahla in s hranili bogata prst. Prst ne sme biti mokra, sicer bo zgnil. Če imamo bolj mokro prst, si lahko pomagamo z dvignjenimi gredami, ali pa ga sadimo na grebenih, med katerimi naredimo jarke. Ne mara gnojenja, kar pa ne pomeni, da ne potrebuje hranil in bo uspešen v siromašni prsti. Zato ga pred sajenjem čez noč namočimo v zmesi vode in Biooglja kompleks, v katerem je že polno mikroorganizmov. Če le lahko,  to naredimo na dan za korenino. Pomaga proti glivicam in zbudi kalčke. V jarke pred sajenjem natresemo Kompost z bioogljem za presajanje UNI.

Letos nas je nebo zalilo s toliko vode, da bi česen, če bi ga sadili pred kakšnim tednom, z veseljem zgnil. Dodano biooglje in kompost z bioogljem po eni strani česen nahrani, po drugi pa rahlja težko prst, npr. glineno, v kateri česen ne bo lepo delal.

Česnove glavice previdno razdelimo na stroke, ker vsaka poškodba ovoja pomeni možnost za gnitje in bolezen. Stroke posadim tako, da je zašiljeni vrh cca 2,5 cm pod površino, 15 cm narazen, vrste pa so 30 cm narazen. Zasujem z zemljo, in pokrijem še z 7 do 12 cm debelo plastjo zastirke, na primer senom ali listavko.

Česen je precej nezahteven, ampak plevela vseeno ne mara, predvsem pa ne smemo pustit, da bi se zasušil. Ne mara biti poplavljen, zasušen pa tudi ne – bo spal namesto da bi se debelil.

Na stroke razdeljene glavice česna:

Namakanje česna:

Česnu zelo paše med jagodami:

Pred časom sem za revijo Moj mali svet napisala članek o “večnem česnu” – gre za česen, ki ga posadimo le enkrat, potem pa vzgajamo kot trajnico. Zanimiva ideja! Članek lahko preberete v članku Zelenjavni vrt, poln trajnic

Sajenje jesenskega česna

Jesen je :) A vas že kaj zebe?

Od moje zadnje objave je minilo že ohoho časa … niti to, da bi sproti odgovorila na prijazne komentarje in maile, mi ni uspelo. Bom nadoknadila, nisem pozabila. In ne, nič tragičnega, vsaj na dolgi rok, se ni zgodilo. Imela sem čistko, zunaj in znotraj, prelomno leto hitrega lesenega konja je pač bilo tole leto 2014, in se mi je krepko poznalo. Ampak zdaj je marsikaj že na novo zastavljeno. In mi se ne damo, ne? Takole, eccola, gremo malo na vrt :).

Oktobra, ko se je zemlja dobro ohladila, sem se lotila sajenja jesenskega česna. V suho prst (ne mokro). Jaz sem ga že oktobra, ker je moj vrt malo višje, sicer je pa še ves november čas. Ker je Slovenija tako zelo raznolika, za sajenje v nižjih legah seveda niti najmanj še ni prepozno.

Česnu paše s soncem obsijana, rahla in s hranili bogata prst. Prst ne sme biti mokra, bo zgnil; pomagamo si lahko z dvignjenimi gredami, če imamo bolj mokro prst, ali pa ga sadimo na grebenih, med katerimi naredimo jarke. Ne mara gnojenja, kar pa ne pomeni, da ne potrebuje hranil. Zato ga najprej namočim v vodi z bioogljem, v jarke pa pred pred sajenjem natresem kompost z bioogljem za vzgojo sadik. Finto z bioogljem z velikim veseljem uporablja gospa Metka z Gorenjske, ki je letos za svoj česen spet naročila biooglje in kompost z bioogljem za vzgojo sadik. Tako pridna je v svojih hribih, da v šolsko trgovino Biotehniškega centra v Naklem sploh nima več časa priti pogledat svojih bivših sodelavk, z mano se pa tudi pogovori bolj po telegrafsko :) … in toliko česna, kot ga pridela z bioogljem, prej nikoli ni mogla. Sem jo že spraševala, kakšne skrivnosti še skriva, pa mi jih še ni hotela izdati :).

Letos nas je nebo zalilo s toliko vode, da je česen z veseljem gnil. Dodani kompost po eni strani česen nahrani, po drugi pa rahlja težko prst, npr. glineno, v kateri česen ne bo lepo delal. Letos me čaka še akcija – kako iz težke glinene zemlje na drugem koncu Slovenije narediti rajski vrt. Bom poročala :).

Jeseni je tako ali tako smiselno na vrt dodati letošnji domači dozorel kompost – ravno sem pregledala letošnji kompostni kup, odstranila nedozorele kose, zrelega in lepo dišečega pa bom še letos vkopala v grede … če se samo spomnim, kakšna je bila prst pred nekaj leti – in kakšna je zdaj, o tem bi lahko napisala cel roman.

Glavice sem najprej previdno razdelila na stroke, ker vsaka poškodba ovoja pomeni možnost za gnitje in bolezen. Pred sajenjem sem česnove stroke namočila v zmesi obogatenega biooglja, v katerem je že polno mikroorganizmov, in vode (na dan za korenino). Pomaga proti glivicam in zbudi kalčke. Pustim, da se namaka čez noč, naslednji dan pa v zemljo.

Stroke posadim tako, da je zašiljeni vrh cca 2,5 cm pod površino, 15 cm narazen, vrste pa so 30 cm narazen. Zasujem z zemljo, in pokrijem še z 7 do 12 cm debelo plastjo zastirke, na primer senom ali listavko.

Česen je precej nezahteven, ampak plevela vseeno ne mara, predvsem pa ne smemo pustit, da bi se zasušil. Ne mara biti poplavljen, ampak zasušen pa tudi ne – bo spal namesto da bi se debelil.

 

Na stroke razdeljene glavice česna:

namakanje česna

Namočeni in odcejeni česen:

Takale pa je zaenkrat še glinena, težka prst na drugem koncu Slovenije:

Česnu paše med jagodami, ampak najprej bo treba izboljšat zemljo: