Tag Archive | bolezen

Paradižniki umirajo, a tudi za to obstaja rešitev.

Zadnjič sem nekje prebrala, da obolelih paradižnikov ni mogoče pozdraviti na ekološki način, pač pa je možna samo preventiva. To ne bo držalo. Homeopatski pripravki za rastline iz Gajinega vrta imajo ekološki certifikat, paradižnike pa lahko pozdravimo z njimi tudi, ko so že bolni.

Gospa Jožika iz Leskovca pri Krškem je s pomočjo homeopatije pozdravila paradižnike in odgnala polže s svojega vrta (pa ne samo ona, tudi vsi tisti vrtičkarji iz njenega kraja, ki so jo imeli priložnost vprašati za nasvet in navodila).

O svoji izkušnji mi je napisala takole:

Pozdravljena Bojca!

V letošnjem letu je pri nas velik problem paradižnik! Veliko ljudi ga je v obupu populilo z vrta zaradi krompirjeve plesni. Meni in uporabnikom homeopatskih pripravkov, pa ga je uspelo obdržati in veselo raste naprej. Mogoče komu pride prav moja izkušnja:

Ob pojavu goste nočne megle ob polni luni (5. Junij) je paradižnik čez noč zbolel, zjutraj je bil videti, kot, da ga je nekdo polil z vročo vodo. Takoj sem očistila vse prizadete liste in poganjke (ni ga ostalo veliko), pripravila NATRIUM SULPHURICUM C30 – 15 granul na 15 l vode in vse zalila (8 sadik). To sem ponovila 3 x vsako jutro, naredila 3 dni pavze in ponovno ponovila zalivanje z NATRIUM SULPHURICUM C30 še tri dni. Tudi paradižniki, ki so imeli črno steblo, ki ga ni bilo mogoče odstraniti, se je bolezen posušila in pozdravila, plodovi pa so ostali zdravi in se veselo debelijo, drobni paradižnik pa že zori. Tako so ozdravili paradižnik tudi ostali, ki so upoštevali moj nasvet.

Zanimivo je tudi to, da sva z možem letos vrt poškropila 3 x s HELIX TOSTA. Rezultat: izginili so tudi črni usnjati polži, ki jejo krompir in korenje – lani so me spravili skoraj ob ves krompir, tudi o preostalih polžih ni niti sledu. V vrtu letos, kljub veliki vlagi, nisem našla še niti enega polža. Mislim, da je tu pomembna tudi dosledna uporaba (vsaj enkrat na mesec).

Imela sem primere, ko so stranke kupile Helix tosta, vendar si niso vzele časa, da bi ga uporabile in z njim poškropile, ampak so še naprej tarnale nad polži. V takem primeru pa jim žal ne moreš pomagati.

Pa, da ne boste mislila – takih primerov je kar nekaj. Izgleda, da je za nekatere še vedno najlažje kupiti strup in ga pometati po tleh in potem ta strup pojesti (groza). Polži pa se po nekaj dneh spet veselo vrnejo in kot rečete vi: ponovi vajo – polži pa tudi, pa strup v zemlji …

Rezultat iskanja slik za tomato plant blight

Rezultat iskanja slik za tomato plant blight

 

P.S. Če imate bolne paradižnike – nikoli ni prepozno za zdravljenje!

Prepozno bi bilo edino v enem primeru: če ste jih že zmetali z vrta.

Homeopatija namreč deluje tudi konec avgusta :).

Jožikinemu nasvetu bi dodala še biooglje – tega ga. Jožika ni omenila, ker ga je na vrt dodala že lani in spet letos spomladi; kdor ga ni, pa ga lahko doda kadarkoli, tudi sredi ali proti koncu rastne sezone.

Homeopatija za trto na Gorenjskem

Kadar se ti zgodi kaj, kar ti ni najbolj pogodu, pojdi delat nekaj koristnega ven.
Danes je bil tak dan.
In smo šli zdravit nekaj živega in pomoči potrebnega – trto v okolici Tržiča.

Trta v vinogradu na Gorenjskem – v okolici Tržiča – je bila lani tako zelo bolna, da grozdja ni bilo nič, vina pa še manj … V vinogradu je na prisojnih terasah v petih vrstah približno 300 trt, od tega je največ modre frankinje, nekaj je chardonnaya, nekaj rumenega muškata, nekaj pa zweigelta.

Žlahtne sorte so bolj občutljive na bolezen; prijelo se jih je vse tisto, na kar najprej pomislimo v zvezi z boleznimi trte – peronospora, oidij, in trsna pršica. Če ne bi že prvi trije morilci uničili grozdja, bi se pa na seznamu bolezni in škodljivcev gotovo znašlo še kaj.

Lastnik ima tik ob vrstah trte še nekaj teras z zelenjavo in medonosnimi rastlinami, čebelnjak in nakladne panje, zato strupi ne pridejo v poštev. Nad trto je že skoraj obupal, ker je v zadnjih nekaj letih kljub vsemu trudu nič več ni mogel pripraviti do tega, da bi mu dala vsaj nekaj grozdja in vina. Zaradi uspeha, ki sva ga s homeopatijo imela pri čebelah, je pristal, da poskusiva s homeopatijo še pri trti.

IMG_1730

Deževje se je končno vsaj za silo ustavilo, pa sem se lotila načrta, kako s homeopatijo pomagati oboleli trti. Komaj je dobro razvila liste, je že jasno, da zdrava tudi letos ne bo, če ji ne bomo pomagali.

Peronospora je že tukaj …

IMG_1727

Kadar se glivična bolezen pojavi v obliki značilnih rdečih flekcev, ki se pojavijo hitro, kar čez noč, je najboljša Belladona:

IMG_1724

… in trsna pršica tudi:

IMG_1733

Ampak mi se ne damo … od danes pa do naslednjega petka bo trta vsak dan škropljena s homeopatijo.
Po 5 globul (velikih) ali 12 (malih) na 10 l vode.
Za eno škropljenje potrebujem 30 l pripravka, torej 15 globul (kar je 0,76 €).
Danes je dobila Cuprum metallicum (proti oidiju in peronospori), jutri Petroleum (proti trsni pršici), nato Belladono (proti peronospori) in četrti dan še Sulphur (proti oidiju).
Potem ponovimo vajo, tako da bo z vsakim od štirih pripravkov trta poškropljena 2 x v enem tednu.
Nazadnje bom dodala še Hyssopus, ki krepi trto, da bo imela več veselja do življenja.
Sledi opazovanje in, upam, zmaga :) – sicer pa mozganje, kaj se še da, in … ponovi vajo.
Potem bomo pa videli, kdo bo bolj trmast.

IMG_1734

Diabetes in permakultura – znate rešiti ta anagram?

Na predavanjih pogosto dobim naslednje vprašanje: pa se da s permakulturo preživeti? Bi lahko pridelali dovolj hrane, če bi bili prijazni do zemlje? Ne da bi bila cena za to zastrupljanje vsega okoli nas in nas samih?

Odgovor na to vprašanje je težko kratek ja ali ne. Na kratko bi bil lahko ja, ampak … hudič je kot vedno v podrobnostih.

Ja, lahko bi preživeli s permakulturo, trajnostno v skladu z naravo, okoljem, družbo in samim sabo. Ja, lahko bi. Zakaj pa potem ne? Ljudje naredimo vedno samo tisto, kar mislimo, da lahko (in to je velikokrat manj od najboljšega možnega). Pri tem, kar počnemo, nas v veliki meri vodijo hormoni (menda ženske bolj kot moške …. a z leti čedalje manj, zato je za 70 % ločitev po 50-tem letu pobuda dana s strani žene, ne moža). Vodijo nas vzgoja, kultura, v kateri smo, nagoni. Žal čedalje manj možgani (zaradi hormonskih motilcev in težkih kovin, ki uničujejo živčevje).

S permakulturo bi lahko živeli, a mislim, da je trenutno osnovni problem ta, da smo navajeni na prehrano, ki je zasnovana na žitaricah in mesu. Permakulturna kmetija je majhna, in nikoli usmerjena v intenzivno pridelavo žit, mleka ali mesa; na njej pridelajo vsega po malem, od zelenjave, mesa, jajc, mleka, do oreškov in semen. Pridelava žitaric v industrijskem kmetijstvu je intenzivna, podprta s strupi in zato draga, pridelava farmskega mesa še bolj (ker živali hranimo z žiti). Obe sta industrijski kmetijski panogi, zasnovani na nafti. In najhuje je, da nas ta prehrana vodi v bolezni, invalidnost, počasno (ali hitro) smrt. Tukaj se pa vsa romantika konča.

Od leta 1970 dalje je priporočena prehranska piramida takšna:

prehranska piramida

Vir: http://www.zzzs.si/zdravje/zdrava-prehrana.html

Priporočen krožnik za sladkornega bolnika:

Plate-model

Na sliki kruh, krompir, mleko in hruška povzročijo dvig sladkorja v krvi. Pretežni del obroka torej škodi, ne pa zdravi.
Vir: http://www.dietdoctor.com/diabetes

Uradno priporočena prehranska piramida priporoča, da pojemo od vsega največ škrobnatih ogljikovih hidratov, maščobe pa čim manj. Pri tem ne loči maščob na dobre in slabe, ampak to je drug problem. Takšno prehransko piramido so si zamislili, da bi zmanjšali tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni. In jo priporočili kot edino zdravo. Posledice? Katastrofalne: leta 1985 je bilo 30 milijonov diabetikov, leta 2011 336 milijonov, napoved za 2030 je 552 milijonov. Ob prelomu stoletja, iz 19. v 20., je bil diabetes tako redek, da ga ni bilo vredno niti jasno poimenovati. Rekli so mu “rezistenca na ogljikove hidrate” in ga zdravili s prepovedjo uživanja ogljikovih hidratov. Danes diabetikom klasična medicina, koliko vem, ogljikove hidrate priporoča. Sicer z medlim opozorilom – prehrana mora biti uravnotežena, pestra in zdrava. Kaj to pomeni? Če pa vemo, da je priporočena prehranska piramida še vedno enaka – najširša stopnička v piramidi je iz ogljikovih hidratov, testenin, riža, kruha, krompirja … Si upate reči zdravniku, da nima prav, da ga je čas povozil? Ali pa vsaj to, da je jeseni leta 2011 na Švedskem Narodni svet za zdravje in dobrobit (the National Board of Health and Welfare) sladkornim bolnikom priporočil, naj izločijo ogljikove hidrate iz svoje prehrane.

strictly-forbidden

Kuharska knjiga iz 1917 za diabetike. Vir: https://archive.org/details/diabeticcookeryr00oppeiala

Povezava med sodobnim kmetijstvom in diabetesom je direktna: z industrijskim kmetijstvom uničujemo okolje in pridelujemo s hranili revne ogljikove hidrate, zaradi katerih se redimo, si zvišujemo krvni sladkor in izčrpavamo trebušno slinavko. Redimo se v trebuhe, trebušna maščoba pa je osnovni pogoj za vnetne procese v telesu in podlaga za avtoimune bolezni. Ko trebušna slinavka opeša, se v krvi zviša nivo krvnega sladkorja, ki uničuje nežne krvne žilice in tkiva. Svojo vlogo imajo tudi trans maščobe – iz maščob so ovojnice naših celic: če niso takšne, kot bi morale biti, ne bodo delovale, skoznje bodo snovi prehajale drugače, kot bi sicer lahko in morale. Inzulin je dokaj velika molekula; skozi napačno sestavljeno, defektno celično steno ne more prenesti sladkorja. Celice postanejo rezistentne na sladkor, kar je verjetno prvi razlog, da ga je v krvi preveč. Težko je določiti, kje se vse skupaj začne, kdo je kura in kdo jajce … in kako Ariadnino nit spet naviti v klopko in priti iz labirinta na plan.

Morda pa ni tako zelo težko. Izločiti prečiščene ogljikove hidrate in vsa živila z visokim GI, prekucniti prehransko piramido in jesti hrano, ki ni bila pridelana v industrijskem kmetijstvu.

Ljudje smo del tega sveta. Dokaz? Čedalje bolj smo bolni v bolnem okolju. A kjer je pot v eno smer, je lahko tudi v drugo.

 

Paradižnikovo plesen se da pozdraviti – s homeopatskimi globulami Carbo vegetabilis C30

Kolega Mare mi je poslal fotografije svojega paradižnika in vprašanje …
V__B900

Na sliki: zgodna faza obolenja; plesen se začne na konicah in robovih listov, hitro prekrije večje površine, na koncu vse, tudi stebla porjavijo in se posušijo, rastlina propade.
Mare mi je napisal: “KAJ JE NAROBE Z NJIM? Včasih sem na robu njive posadil nekaj sadik, jih zalival ali pa tudi ne, pa je bilo vsako leto še preveč paradajza … zdaj ima pa vse: gnoj, zalivanje, pa nikoli po listih, strehico, … in rezultat? Takle, vidiš na fotki :(. Kaj se da narediti? Se ga da rešiti?”
Aha, mislim, da se ga da :)
Paradajzi, pa če nam je všeč ali ne, niso kar tako. Nekaj osnovnih pravil moramo poznati in jih nikoli kršiti. Pravila so: 1. ne pregnojimo zemlje, 2. nikoli ne zalivamo po listih, 3. kolobarimo, 4. ne tlačimo jih skupaj, 5. okrepimo tla, 6. zganjamo preventivo ali vsaj kurativo s homeopatijo, 7. ne šokiramo jih z izmeničnim pomanjkanjem in preobilico vode.
1. Ne pregnojimo zemlje
Preveč gnoja pomeni preveč dušika. Zaradi tega bo rastlina naredila veliko listne mase, pa malo cvetov in plodov; gost grm pomeni, da se bo paradižnik težje posušil – več vlage pomeni večjo možnost za plesen. Predvsem pa veliko dušika pomeni, da bo rastlina težje prišla do kalcija in kalija v tleh (ker se pač dušik tako močno tišči naprej …), tudi če bo teh dveh elementov v zemlji dovolj. Pomanjkanje kalcija se kaže kot temne lise na dnu ploda, iz katerih se razvije gniloba in plesen, ki se postopoma razširi na vso rastlino. Pomanjkanje kalija pa tako, da predel ploda okoli peclja ostane rumeno zelen, tudi ko je ostali del ploda že rdeč in zrel. Plod nikoli povsem ne dozori, pač pa nekako otrdi, oleseni.
Logika dogajanja je preprosta: pomanjkanje mineralov povzroči, da je rastlina bolj šibka, zato nagnjena k boleznim, in hitro je plesen tu. Plesen je tudi v tem primeru simptom, ne osnovna bolezen. Holistika deluje tudi v rastlinskem svetu :).
2. Paradižnika nikoli ne zalivamo po listih
3. Kolobarimo
Če se da, na 4 leta; če ne pa vsaj toliko kot lahko. Razhudnikov (krompir, paradižnik, tobak, jajčevec) ne sadimo skupaj. Paradižnik in krompir imata iste bolezni.
4. Ne tlačimo jih skupaj
Preveč na tesno posajeni paradižniki bodo trpeli, premalo zraka, svetlobe, težko se bodo osušili … hitro oslabeli in raje zboleli.
5. Ne šokiramo jih z izmeničnim pomanjkanjem in preobilico vode
Neenakomerno zalivanje, enkrat premalo, enkrat preveč, površinsko, nezadostno, ne le da oslabi rastlino. Je tudi dodaten vzrok, da rastlina ne more izkoristiti kalcija v tleh (posledice – glej točko 1).
6. Okrepimo tla
Z gnojem ja, ko je treba – a to je na nekaj let ali nič, če imamo močan domač kompost. Redno vsako leto pa dodamo biooglje obogateno z mikroorganizmi, po skodelico na sadiko. Biooglje kompleks lahko dodamo kadarkoli, tudi med sezono – deluje takoj in ostane v prsti, paradižnik pa ima večjo možnost, da bo do konca sezone zdrav in močan.
7. Zganjamo preventivo ali vsaj kurativo s homeopatijo
Za paradižnike je takrat, ko se plesen že pojavi, pravi homeopatski pripravek Carbo Vegetabilis (lahko ga naročite v Gajinem vrtu, po telefonu 040 325 939 ali na moj mail bojca@gajin-vrt.com. Cena za stekleničko z 10 g globul (kar je 235 globul, sem preštela :) – je 9,70 €. Steklenička bo zadoščala za zelo dolgo časa, ali za celo ulico.
… nekaj moram priznati … zadnje mesece se učim o homeopatiji za rastline in sem čedalje bolj navdušena. Je v skladu s tem, kamor plujem zadnja leta, holističen pristop do zdravja – in razlika z ljudmi je edino ta – ljudje lahko sami povedo, kaj jih muči, opišejo svoje simptome, povedo, kje jih boli … rastline tega ne morejo, zato smo ljudje njihovi glasniki. Tako kot Mare – on je glasnik svojih paradajzov :). Še nekaj sem mu pozabila reči: Mare poje v operi. Če bi svojih paradajzom privoščil kakšen košček arije, recino Sarastra iz Čarobne piščali, o, koliko hitreje bi se spet postavili na noge :).
Maretu sem poslala osebna :) navodila za zdravljenje njegovih paradajzov:
​Posledica pomanjkanja minera​lov je oslabljena rastlina, ki je bolj dovzetna za bolezni – v primeru paradižnikov največkrat krompirjeva/paradižnikova plesen. Če prav razumem, se je začelo na plodovih, vidi se tudi že na listih.
Rešitev:
1. Nujno: enakomerno in redno zalivanje, predvsem pa zadostno. Zemlja mora biti vedno vlažna v globini 30 cm (na površju bo lahko videti suha – da te to ne zavede). NIKOLI ne zalivamo po listih in nikoli, ko na paradižnike sije sonce! Še boljši je kapljični sistem zalivanja ali olla namakalni sistem (z glinastimi bučkami – enakomerna oskrba z vodo).
2. Nujno: Homeopatsko zdravilo proti paradižnikovi plesni Carbo vegetabilis C30 (stane 9,70 €). 4 zaporedne dni zalivamo rastlino z vodo s homeopatskimi globulami (5 globul na 1 l vode). V steklenički z 10 g je cca 235 globul – dovolj za dolgo časa.​
3. Dodatno lahko kalcij (dobi se v semenarni – če bi rad bil prepričan, če ga sploh rabiš, naroči analizo zemlje, a ni poceni) in biooglje kompleks (majhna skodelica vsaki rastlini) – cena 9,95 € za kg ali 87 € za 20 kg (dovolj za povprečno velik vrt), ki zadržuje vodo in hranila, da ni več šokov – izmenična moča in suša sta šok za paradižnike.
4. Pomembno je tudi, koliko prostora imajo paradižniki, če so posajeni preveč skupaj, ni dobro.​ Zdaj se jih seveda ne sme presajati, lahko pa se to upošteva naslednje leto.
5. Obtrgati, ali še bolje, porezati obolele liste, če to ne pomeni, da bo rastlina potem povsem gola; mora jih imeti dovolj, da bo lahko preživela, brez fotosinteze to ne bo možno. Obolele liste in plodove damo lahko na sredo kompostnega kupa, kjer se temperatura dvigne do 60 °C (če je pravilno sestavljen in pripravljen), sicer te plodove in liste raje sežgemo.
6. Pazimo, da z rokami ne prenašamo bolezni. Ne prijemamo (na videz) zdravih delov rastline. Roke, rokavice in orodje očistimo po delu z obolelimi deli rastline.
Še tole:
paradižniki so, kot vse plodovke (razhudniki in bučevke) zelo požrešni, kar se tiče vode in hranil v tleh; vendar pa pregnojena zemlja deluje na rastline slabo: zaradi preveč gnoja bo v zemlji preveč dušika, paradižniki bodo imeli ogromno listne mase, pa malo cvetja in plodov; zaradi obilice dušika bodo težje prišli do kalcija in kalija (tudi če bo teh dveh elementov v zemlji sicer dovolj), zato bodo bolj nagnjeni k boleznim (paradižnikova plesen).
Rešitev: pazimo, da zemlje ne pregnojimo.
aha, pa še to …
– paradižnika in krompirja ne sadimo blizu – oba sta razhudnika in imata iste bolezni
– kolobar za paradižnik je 4 leta (če ne gre, prav, ampak vsaj ne vsako leto na isto mesto …)
– pokrivanje paradižnikov s strehico ni zanesljiva rešitev; spore plesni se prenašajo tudi po zraku, z rokami … v hišicah pa paradižnik pogosto napade druga težava: bela mušica.
Rešitev je: vzgojiti zdrave, odporne rastline in jih opremiti s hrano od spodaj (z mikroorganizmi obogateno biooglje) in zgoraj (homeopatska zdravila za rastline).
P.S. Paradajze smo rešili – kakšni so bili po zdravljenu, sem objavila TUKAJ.

Paradižniki, nematode in obogateno biooglje

Že na malem domačem vrtu je človeku hudo, če kaj ne uspe. Ko pa zbolijo celi nasadi v rastlinjaku ali na njivi, njihov pridelek pa je vir zaslužka za lastnike, se hec neha. Večina profesionalnih pridelovalcev se zato ne otepa kemikalij in umetnih gnojil – riziko, da bi jim posel propadel, je prevelik …

Za ekološke profesionalce, ki se jim nestrupene metode ne zdijo hokus pokus, pa vseeno obstajajo poti. Iz VB sem dobila članek o tem, kako so z obogatenim bioogljem rešili pred propadom rastlinjak z ekološko pridelavo paradižnikov na Portugalskem. Ne le, da so paradižnike, ki so jih žrle nematode, pozdravili, tudi pridelek je bil na koncu občutno večji: za 7 %. Ker so tudi naši paradižniki vsako leto bolni, me je zanimalo, kaj so pogruntali tokrat.

Biooglje kompleks GroChar smo dodali v peščeno prst v našem rastlinjaku.
Pridelek se je povečal za 7 %, okuženost z nematodami se je zmanjšala.”
Paul Howlett, Head of Agronomy at Vitacress Tomatoes
*
Nematode ali krompirjeve ogorčice so mikroskopski črvi, ki naredijo veliko škode na krompirju, paradižnikih in jajčevcih, v slast jim gredo tudi buče, čebula, korenje, bamija, grah in fižol. Na prvi pogled rastlinam ni videti, da jih tam spodaj (v koreninah) nekaj žre – sprva so samo manjše in slabše razvite od zdravih sorodnic. Začne se tako, da spodnji paradižnikovi listi postajajo rumeni, nato se zvijejo, počasi sušijo … bolezen napreduje po steblu navzgor. Sčasoma se razlika čedalje bolj opazi, na koncu rastline propadejo. Z ogorčicami okužena prst bo takšna tudi naslednje leto. Razhudnikov (paradižnik, paprika, krompir) zato nikoli ne sadimo več let zapovrstjo na istem mestu in nikoli kot sosede.
*
Nematode poškodujejo korenine in tako preprečijo absorbcijo vode in hranilnih snovi, kar se kaže kot venenje. Okužene rastline postanejo tudi bolj dovzetne za druge bolezni – in plesen ima veselje. Naloga plesni je namreč, da iz narave odstrani vse, kar ne more živeti – očisti naravo tistih, ki niso sposobni preživeti. Torej je plesen nekakšna mrhovinarka rastlinskega sveta, ki naredi prostor za nova bitja. Tudi tukaj je bistvo skrito očem – nevidne ogorčice so pravi vir zla, plesen samo dokonča in počisti za njimi … poanta torej ni v borbi proti plesni, pač pa oživitev prsti in krepitev paradižnika. Zdaj razumem na videz čudno dejstvo, da komu niti skrbno s strehicami pokriti paradižnik ne uspe, komu drugemu pa raste povsod okoli hiše, na najbolj nemogočih mestih, in je srečen.
*
Najbolj učinkovita metoda za boj z nematodami je izboljšanje tal, ki omogoči, da zemljo osvojijo koristni mikroorganizmi, ki bodo učinkovito konkurirali nematodam. V bogati, živi zemlji, bo ustvarjeno močno in zdravo ravnovesje vseh živih bitij, in škodljive nematode ne bodo mogle prevladati. In v močni, zdravi zemlji bodo tudi rastline močne in zdrave, z močnim imunskim sistemom – in takšne se bodo boleznim uspešno uprle. Logično, ne :).
*
In kako je bilo na Portugalskem? V Vitacressovem rastlinjaku so se kolonije mikoriznih gliv iz obogatenega biooglja GroChar (v Sloveniji ga lahko dobite v podjetju Gajin vrt pod imenom Biooglje kompleks) lotile parazitskih Meloidogyne nematod: najprej so jih privabile, potem pa požrle in tako zaščitile koreninice paradižnika.
*
Šef Vitacressa, Paul Howlett, je povedal tole: “Vse skupaj se je zgodilo v najbolj kritičnem obdobju našega dela. Na Portugalskem gojimo paradižnike pozimi in z njimi zalagamo dežele, kjer takrat ne raste. V času, ko je zaradi krajšega dneva svetlobe manj, je obogateno biooglje pospešilo razvoj korenin in hkrati rastline zaščitilo pred škodljivimi mikroorganizmi.”
*
Povezavo na članek za vse, ki vam angleščina ne dela težav, objavljam tukaj: Portugal Vitacress combats nematodes with biochar based soil improver.
Še ena slika iz rastlinjaka: rastline so po dodanem Biooglju kompleks že na pogled drugačne: so močnejše, bolj izrazito zeleno obarvane, listi so bleščeči in zdravi, paradižniki imajo tudi več cvetov.