Archive | junij 2019

Vrt brez zemlje

Zaplana se počasi sestavlja, zeliščna spirala lepo dela, dokončana je dobra četrtina vrta … Če bi se lahko ves dan in noč ukvarjala samo z okolico, bi bila verjetno že precej dlje. Za moj okus gre prepočasi, ampak … Potrpljenje je božja mast. Pred očmi moram ohraniti cilj, kaj bi rada dosegla. Pomaga.

Zemlja se je v zadnjih letih precej popravila, a še nismo na cilju. Rada bi globoko, temno, živo prst. Pravkar berem o globokem mulčenju in pripravljam nov članek za avgustovsko revijo Moj mali svet.

A zdaj najprej o tem, kako sem na finto vrgla hokaido buče.

Pozimi sem imela v kleti shranjene hokaido buče, ki sem jih sproti porabljala. Tistih nekaj, ki se jih je lotila plesen, sem obrezane zmetala v cvetlična korita pred vrati pralnice, da bi malo obogatile zemljo za rožice naslednje pomladi.

Buče se z njim namenjeno usodo niso strinjale. V življenju so hotele početi še kaj bolj pomembnega, kot zgolj zaključiti svojo pot kot gnojilo.

Množično so pognale.

Pustila sem jim veselje, ampak ker vrt še ni pripravljen za tako številno populacijo, se je bilo treba znajti drugače.

V sadovnjaku za hišo je že približno dve leti gnil kup pokošenega šavja; v glavnem trdoživih rastlin, ki so grozile zadušiti zapuščeni sadovnjak. Takšne so običajno polne mineralov (ker imajo kot pionirske rastline globoke korenine), a dolgo dobo razpadanja. Tudi po dveh letih so razpadle le delno, in še to predvsem v spodnjih plasteh kupa.

Kup sem premetala na rob sadovnjaka in ga oblikovala kot dolg zvitek. Brez milosti sem ga potlačila tako, da sem hodila po njem. Zemlja pod kupom je bila presenetljivo mehka in polna glist. Odprto rano v zemlji, kjer je prej stal razpadajoč kup, sem zaščitila s kupom pokošene trave, sena.

Potem sem naredila nekaj lukenj v zvitku razpadajočega rastlinskega tkiva, v vsako luknjo nametala nekaj pesti Biooglja kompleks, vanj posadila bučo, dobro zatisnila okolico in zalila.

Buče so imele korenine večinoma povsem gole, skoraj nobena ni imela koreninske grude. Vse početje je bilo precej rizično – rastline brez koreninske grude, podlaga za sajenje praktično brez zemlje, zgolj na pol razpadlo rastlinsko tkivo. Edini adut je bilo Biooglje kompleks in takojšnja krepka doza vode.

Rezultat: buče so se sprva začele žalostno sklanjati, a že po dveh dneh vse stojijo krepko pokonci, pri nekaterih sem opazila tudi že novo mlado rast. Jasno je, da bodo v takšnem mediju potrebovale vso pomoč, ki jim jo lahko dam, zato bom vsaki sproti, najverjetneje kar tedensko, okoli stebla potrosila po pest Biooglja kompleks. Ko bo kup odslužil svojo sedanjo nalogo in bodo vse buče varno spravljene v kleti, pa ga bom porabila za zimsko mulčenje novega vrta.

Hokaidke uspešno vržene na finto :)

This entry was posted on junij 22, 2019, in Brez kategorije. 4 komentarji

Olla vlažilci za korenine

Od lončarja Bahorja sem dobila nekaj različno velikih olla bučk. On jim pravi “vlažilci korenin”. Bahor je pravi umetnik; na dno bučk je zarisal spiralo. Na majskem sejmu v Velenju sem ga lahko v živo zaslišala o vsem, kar ve o olla posodah (imel je predavanje in mi ni mogel pobegnit :)

Strašno zanimiva stvar je to. In praktična, še posebej

  • za rastline na vrtu, ki potrebujejo stalno in enakomerno vlago (npr. kumare).
  • za rastline, posajene v posodah na balkonih in terasah, ker so tam pogoji veliko slabši in je sistem bolj nestabilen kot v naravnem okolju vrta ali njive.
  • ker je z olla bučkami voda oziroma vlaga v tleh, vlažijo se korenine in ne zgornje plasti zemlje, ki se ob pripeki hitro izsušijo. Voda je torej rastlinam na voljo tam, kjer jo najbolj potrebujejo: ob koreninah.
  • ker je z olla bučkami poraba vode krepko manjša.
  • če se radi pozabavamo s sajenjem v različne posode (recimo takšne, kot je črn okrogli pekaček na spodnji sliki). Odvodnjavanje je pri sajenju v posode sicer zelo pomembno in nujno, če uporabimo olla sistem, pa ne – ker voda ne more zastajati. Vodo natočimo v olla bučko, od koder le-ta po principu osmoze prehaja v okoliško zemljo. Rastline jo s koreninami “posrkajo”, kolikor je potrebujejo, zato o presežku vode ne more biti govora. Voda namreč iz posode prodre v okoliško zemljo samo do točke nasičenosti. Takrat se osmoza zaustavi. Genialno, kajne? Zato g. Bahor olla bučkam ne reče “zalivalke” ali “namakalke” pač pa “vlažilci korenin”.

Zgoraj: v črn okrogel glinen pekač sem na sredino postavila malo olla bučko, okoli nje pa posadila 3 cvetlice.
Zalivam tako, da v olla bučko nalijem vodo, grlo bučke zaprem s steklenim čepom. Rožicam je všeč :)

Večjo olla bučko sem v tla “posadila” skupaj z mehiško kumarico.
Olla bučka je v zemlji položena tik ob koreninsko grudo rastline.
Kumarico bom zalivala tako, da bom vodo po potrebi dotakala v olla bučko.
Na fotografiji še nista do konca posajeni: olla bučko lahko zasujemo do nekaj cm pod vrhom grla.

This entry was posted on junij 20, 2019, in Brez kategorije. Komentiraj

Pazite se, paradižniki, polne lune!

Včeraj, v ponedeljek 17. 6. 2019, je ob 10.31 nastopila polna luna. Paradižniki so marsikje že sedaj bolni, ob polni luni se stanje običajno še poslabša. Tudi leta 2016 je bilo tako: 5. junija je ob prihodu polne lune vrtove obiskala še gosta nočna megla, in paradižniki so hipoma množično zboleli.

Na fotografiji: Paradižnik, ki je nujno potreben Epsomske soli.

Biodinamiki ob takšnih situacijah uporabijo preslični preparat, priporočajo tudi alge (za krepitev in dodajanje mineralov, ki so bazični) in gabez, ki je na splošno znan kot čudotvorec na vrtu.

Homeopatski vrtnarji za preventivo proti paradižnikovi plesni uporabimo Natrium sulphuricum C30. Za krepitev zemlje Biooglje kompleks, za magnezij in žveplo pa Epsomsko sol.

Takole mi je lani o zdravljenju paradižnika pisala ga. Jožika:

“V letošnjem letu je pri nas velik problem paradižnik! Veliko ljudi ga je v obupu populilo z vrta zaradi krompirjeve plesni. Meni in uporabnikom homeopatskih pripravkov, pa ga je uspelo obdržati in veselo raste naprej. Mogoče komu pride prav moja izkušnja:

Ob pojavu goste nočne megle ob polni luni (5. Junij) je paradižnik čez noč zbolel, zjutraj je bil videti, kot, da ga je nekdo polil z vročo vodo. Takoj sem očistila vse prizadete liste in poganjke (ni ga ostalo veliko), pripravila NATRIUM SULPHURICUM C30 – 15 granul na 15 l vode in vse zalila (8 sadik). To sem ponovila 3 x vsako jutro, naredila 3 dni pavze in ponovno ponovila zalivanje z NATRIUM SULPHURICUM C30 še tri dni. Tudi paradižniki, ki so imeli črno steblo, ki ga ni bilo mogoče odstraniti, se je bolezen posušila in pozdravila, plodovi pa so ostali zdravi in se veselo debelijo, drobni paradižnik pa že zori. Tako so ozdravili paradižnik tudi ostali, ki so upoštevali moj nasvet.”

Vsem paprikam in paradižnikom pa bo koristila tudi Epsomska sol, ker vsebuje veliko mineralov, ki delujejo bazično (žveplo in magnezij – žveplo razkužuje, brez magnezija pa paprike in paradižniki hitro storijo konec …) in Biooglje kompleks z algami, mikoriznimi glivami in glistino.

Ostale vrtne prebivalce “obdelajte” po občutku, oziroma presoji, ali jim kaj manjka. Zlasti pred polno luno pred plesnijo zaščitite vse tiste, ki so občutljivi na plesen (buče, kumare, paradižnike) in tiste, ki so “švohceni” – ker se takih bolezen hitreje prime. Za krepitev in preventivo uporabite obogateno biooglje in homeopatijo (za preventivo samo 1 x).

Če vas bo čas prehitel, in ne boste uspeli preprečiti bolezni, boste lahko, kot ga. Jožika, svoje paradižnike še vedno pozdravili s homeopatskim pripravkom Natrium sulphuricum C30, oziroma Carbo vegetabilis C30.

Srečno!

 

This entry was posted on junij 18, 2019, in Brez kategorije. Komentiraj

Oko zemlje (prva delavnica Kromatografija zemlje, Kranj, 13. 6. 2019)

S prijateljico Andrejo Sivec sva prejšnji četrtek, 13. 6. 2019, prvič vodili delavnico Kromatografija – oko zemlje. Tovrstnih delavnic je malo. To ne velja le za Slovenijo (mislim, da je bila najina kar prva na tem koščku zemlje), tudi drugod po svetu jih kaj dosti ni na voljo.

Med vožnjo v Kranj sva ugotavljali, kdaj sva se o kromi pogovarjali prvič. Informacijo o tej metodi sem poleti 2014 pripeljala s sabo s konference o biooglju v Oxfordu; potem sem si nekaj časa (če se ne motim, cca 2 leti – drži, Andreja?) delala utvare, da bom kromo zmogla sama; končno dobila preblisk, da bi bilo k sodelovanju pametno povabiti Andrejo, ki je univ.dipl.inž.kem.inž, in potem je trajalo še nekaj časa, da je Andreja strla oreh krome zemlje (v moje zadovoljstvo in v zmanjšanje frustracij, kakšen i**ot da sem, ker mi nikakor ne kapne, kako se jo počne …). Potem so končno nastali prvi kromatogrami zemlje, sprva nerodni, kasneje, s prakso, pa čedalje bolj čudovite povedne “fotografije” vitalnosti zemlje in komposta. In z njimi je raslo tudi najino navdušenje nad to metodo.

Končno je junija 2019 v realnost vstopila najina prva delavnica s to temo.

Oranje ledine. Nivo adrenalina je bil temu primeren. Visok :). Vsaj na začetku, a ne dolgo – dokler nama ni steklo in sva videli odzive udeleženk delavnice (prijavljenih je bilo 9, a noben od dveh pripadnikov moškega spola ni uspel priti). Najin vtis: delavnica je bila zelo uspešna. Prvič sem predavala v tandemu – bilo je super. Pravi sva skupaj :).

Triurno delavnico sva razdelili na 3 dele:

I. del: Teoretične osnove kromatografije zemlje (vodila Bojca)

II. del: Demonstrativni prikaz priprave kromatograma zemlje (vodila Andreja)

III. del: Interpretacije kromatogramov vzorcev udeležencev delavnice (vodila Andreja)

Poglejte fotografije. Na tem mestu se zahvaljujem tudi vsem udeleženkam, ki so se odločile za udeležbo na najini prvi delavnici.


P.S. Bi se tudi vi radi udeležili te delavnice ali poznate koga, ki bi ga zanimala? Pišite na bojca@gajin-vrt.com ali as@andrejasivec.si

Bojca, 1. delAndreja, 2. del

Andreja: praktični prikaz izdelave kromatograma

“Učenke” so dobile kromatograme svojih vzorcev zemlje. Kako lepo je videti očem sicer nevidno vitalnost zemlje.

P.P.S. Če ste zdaj prvič slišali za to temo, na kratko še: Kaj je kromatografska analiza zemlje?

Kromatografski pristop k analizi zemlje je drugačen od siceršnjih: je celosten oz. holističen.

Vitalnost zemlje, ali česarkoli drugega, je pojem, ki je širši in globlji od zgolj tega, iz česa je neka snov sestavljena. Je obširnejši od zgolj nivoja (koncentracije) dušika, kalija in fosforja v zemlji. In prav od njene vitalnosti je odvisno, kako žive bodo rastline, ki rastejo v njej. Od živosti rastlin, ki jih zaužijemo, pa je odvisna tudi naša vitalnost. Prav zaradi tega je kromatografija kot metoda ugotavljanja kakovosti prsti tako zelo zanimiva, saj podatki, ki jih dobimo z njo, zagotovijo vpogled, ki se zdi edini dovolj dober, če želimo s svojim vrtom oziroma prehrano vplivati na svoje zdravje in vitalnost.

Beseda kromatografija ima svoj izvor v grščini: chroma in graphein. Dobeseden prevod kromatografije bi torej bil “pisanje z barvami”. S pomočjo kapilarnega in fotografskega procesa se na okroglem filtrirnem papirju postopoma pojavijo barve in vzorci, ki nam pripovedujejo zgodbe o prisotnosti ali odsotnosti gradnikov prsti, kot sta dušik in kisik, mineralov, življenja v prsti (makro in mikroorganizmi), humusa in organskih snovi.

Slike prsti, ki nam jih pripravi kromatografija, so kvalitativne in do določene mere kvantitativne, saj nam omogočijo vpogled v to, kako prst deluje in ne le, iz česa je.

Kromatografska slika prsti, ki se na koncu postopka razvije pred našimi očmi, je kromatografski profil vzorčka zemlje. Kromatograf zemlje je vizualni prevod, kako zelo dobro se organske snovi, minerali in organizmi, ki živijo v prsti, vključujejo v proces izgradnje prsti. Videti so zelo podobno, kot šarenica naših oči, zato jim lahko rečemo kar »oko zemlje«. Kromatografi zemlje so lahko živahni, žareči; takšni nam pripovedujejo, kako zelo dinamična in živa je prst. Kromatografska slika zdrave, dinamične prsti, v kateri biva veliko mikroorganizmov ter je bogata s široko paleto mineralov in humusom, spominja na sliko žarečega sonca. Podoba že na prvi pogled posreduje vtis zdravja, vitalnosti, sreče. Izkušenemu opazovalcu pa pove tudi to, kateri sestavni elementi so v testirani prsti. Kadar pa so kromatografi bledi in upadli, nam povedo, da je zemlja, katere odsev so, bolj ali manj mrtva. Zato bi lahko rekli, da so kromatografi zemlje okna v dušo zemlje.