Shou Sugi Ban ali Zakaj so visoke grede črne

Z vrta na Zaplani sem odstranila trhel les, ostanke desk, ki so včasih ograjevale dvignjene grede. Trhel je tako zelo, da razpade, še preden ga dvignem s tal. V njem je polno gliv in plesni. V peči ne bo dobrodošel, porabim ga lahko zgolj v spodnji plasti novih visokih gred.

Trohnoba, v katero so se spremenile nekdanje deske, in lesene visoke grede na podutiškem vrtu prijateljice Mateje, ki so kljub zagotovilom izdelovalca propadle po nekaj letih stanja na dežju, snegu in vročini – vsi skupaj so me sporovocirali do te mere, da sem šla na net brskat za rešitvami.

In sem jo našla, še eno japonsko metodo: SHOU SUGI BAN ali z drugim imenom YAKISUGI (kar dobesedno pomeni “ožgana cedra”).

(… nekako vedno znova pristanem pri oglju … če ni biooglje, je pa homeopatski pripravek Carbo vegetabilis, ki “oživlja od mrtvih” (latinsko ime za rastlinsko oglje), ali pa Shou sugi ban …)

Les, ožgan na ta način, ni le odporen na ogenj, gnilobo, škodljivce, propadanje zaradi vremena, vlage in sonca. Za povrh je še prečudovit na pogled. Še posebej je cenjen t.im. “aligatorski vzorec”, ki ga na ožganem lesu ustvarijo mojstri Shou sugi bana.

Postopek je dokaj preprost: deske ožgemo, z njih zbrusimo zoglenele koščke lesa, ki so odstopili, nato deske dodobra operemo z vodo, osušimo in premažemo z naravnim oljem.

Tukaj je video, kako Japonci ožigajo deske. Po tri deske skupaj spnejo v nekakšen dimnik, v katerem nato zažgejo papir. Tako se deske enakomerno ožgejo (pomembno je, da so ožgane povsod enako, od 2 do 3 mm v globino).

Hiša, pri kateri so deske obdelali s to metodo:

Vir: By japanese_craft_construction – Flickr, CC BY 2.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=41162394

 

… in visoke grede:

Vir: https://permies.com/t/83626/Making-raised-bed-edges

In kje je catch? (… ker, verjemite, vedno je nekje tudi neka zanka, pa magari majhna, ampak vedno je …). V tem primeru je catch v vrsti lesa. Japonci za to metodo uporabljajo izključno les japonske cedre. Samo z njim lahko dosežejo cilj – 80 let odpornosti na vodo, ogenj in škodljivce. 80 let bo zgradba iz tako obdelanega lesa uporno in trdno kljubovala vseh izzivom, ne da bi jo kakorkoli dodatno zaščitili.

Zahodnjaki, ki nimajo dostopa do japonske cedre, so Shou sugi ban uporabljali na različnih vrstah lesa in ugotovili, da trd les nikakor ni primeren zanj (zaradi sestave lesa, zaradi razmerja med ligninom in celulozo) – če že, je bolje uporabiti mehke vrste lesa (npr. smreko). Iz nje je že tako ali tako narejena večina visokih gred. Ki nato propadejo v nekaj letih. Z metodo Shou sugi ban obdelane smrekove deske sicer ne bodo obstale osem desetletij, krepko več kot neobdelane, pa zagotovo. Ob tem je priporočeno, da vsako leto les premažemo z naravnim oljem.

4 thoughts on “Shou Sugi Ban ali Zakaj so visoke grede črne

  1. Pozdravljena, Sama se spominjam moje rojstne hiše -lesene iz 1748l. pa tudi tiste ki so še živeče so ponavadi temne skoraj črne.Pa verjetno še zdaj brez škodljivcev.Tako temne ne morejo bit od Sonca,nikoli jih nihče barval.

    Hvala za iziv ….prijetno obujane spominov.

    Lep dan še naprej.

    LP Romana

  2. Moj sin in njegova soproga sta smrekove “colarce” namenjene ograji, najprej ožgala, potem zdrgnila s staro sirkovo krtačo, še enkrat ožgala, skrtačila in premazala z lanenim oljem. Verjamem, da se bo tak les dlje obdržal, tudi videza je lepega.
    Tatjana

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.