Archive | maj 2018

Paraziti, zaradi katerih zardevamo kot vrtnice

(Za uvod samo tole: tale objava nima nobene zveze s predvolilnimi kapmanjami :)

V četrtek, 17. maja 2018, sem bila na Vrhniki v lekarni Dobra misel.

Z Dominikom Golenhofnom iz Ordinacije Golenhofen sva s pomočjo mikroskopa iskala parazite … in jih večkrat uspešno našla :)

Da ne bom dolgovezila – v porah kože na obrazu oseb z diagnozo rosacea, akne, seboroični dermatitis ali ekcem, sva iskala parazitske pršice Demodex.

Demodex je v sorodu s posteljno pršico, a si ne delita življenjskega okolja. Demodex živi v lojnicah kože na obrazu, hrbtu in dekolteju. Posteljna pršica živi v postelji. Mogoče si lahko na daleč pomahata, kadar nekdo z rosaceo leže k počitku v posteljo.

Vesela sem, kadar jo najdeva, ker to pomeni, da bo za nekoga, ki se že mesece ali leta obremenjuje z videzom svoje kože, teh težav v nekaj mesecih za vselej konec.

Ljudje, ki pridejo na testiranje, reagirajo zelo različno na mičkeno bitje, ki ga zagledajo na zaslonu. Nekateri so zgroženi in drobne živalce pogledujejo samo s kotičkom očesa, drugi so presenečeni, ali olajšani, tretji pa so navdušeni in si želijo fotografijo svojega podnajemnika za spomin prejeti na mail. Z veseljem jim ustreževa.

Takole so bile videti pršice Demodex na četrtkovem testiranju:

Zgoraj: odrasel Demodex (tukaj brevis), pršica, ki kot parazit živi v lojnicah kože na obrazu in povzroča
kronično vnetje kože.
Vneta koža je rožnata kot vrtnica, od tod tudi ime “rosacea”.
Za rosaceo so značilni zardevanje obraza, razširjene žilice, rdečina, papule, pustule, kasneje tudi gomoljasta zadebelitev tkiv (predvsem na nosu).

Na zgornji fotografiji: jajčece pršice Demodex

Na zgornji fotografiji: pršica Demodex v puberteti (beri: larva pršice Demodex)

Če vas zanima več o tej temi, vas vabim na spletno stran www.demoderm.si

 

Advertisements

Članki, Novice, Žuža in … hvala bogu, da je večer

Na fotografiji: Žuža zvečer v hlevu; v toplem kotu se skriva za teto.
Dobre koze ne ločijo mladičev na svoje in tuje – do vseh so enake, ker vedo, da vsi otroci potrebujejo nego in nežnost.

Ne vem, kako sem imela včasih čas hodit še v službo . . . oja, vem, takrat sem bolj malo spala. Zdaj mi kaj takega, da bi se prikrajšala za spanec, ne pride več na misel.

Zjutraj sem šla najprej h kozam. Mala Žuža (o njenem porodu sem pisala tukaj) je sedaj do konca scrkljana. Med molžo, ko so njene tete na molzniku, se tlači pod in na molznik, me vleče za majico, mi liže prste, vsake toliko skoči tik pred mačka, ki počiva na soncu . . . Vsakič, ko jo vidim, pomislim – kako lepo je, da si živa. Andreja sem prepričevala, da bi iz kleti privlekli trampolin in ga pokazali Žuži. Mogoče ta vikend. Če bo uspelo, jo bom vsekakor posnela.

Potem sem pisala maile z odgovori strankam, dokončala članke in poslala Novice z Gajinega vrta. Tokrat že z novim “urednikom”, MailChimpom, ki je usklajen z GDPR (novo uredbo o varovanju podatkov). Množičnih mailingov je res odločno preveč; tudi meni gredo pokonci vse dlake, ko dobim mailing, na katerega se nisem naročila, niti me ne zanima njegova vsebina. Novice bom še naprej pošiljala tistim, ki bodo to želeli – če nočete obremenitve maila, bodo pa tako kot do sedaj vedno shranjene tudi tukaj.

Naslednjo sredo, 23. maja ob 17. uri bova z Jernejo Jošar (www.cvetlicna.si) v njeni Vrtnarski hiši pripravili predavanje o medonosnih rastlinah in načinih, s katerimi lahko rastline zaščitimo pred škodljivci, pa pri tem ne ogrožamo čebel.

Vsi vemo, kako zelo pomembna je prisotnost čebel. Brez njih mnoge rastline ne bodo oprašene, brez tega ni plodov. Več kot 70 % rastlin, ki jih uporabljamo v prehrani, delno ali v celoti oprašujejo čebele.

Ste vedeli, da so mnogi “naravni” pesticidi, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, čebelam škodljivi? Če je nekaj naravno, še ne pomeni nujno, da je tudi povsem neškodljivo! Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko zaščitimo rastline, čebel in okolja pa ne zastrupimo. Glede na to, kako zelo so čebele pomembne, me čudi, da jih ne uporabljamo bolj. Več o tej temi preberite tukaj.

Tako, zdaj pa za konec dneva še na parcelo, pozdravit koze, ki so se že preselile na letno pašo. Nadihat se zraka, pobožat kakšno drevo in nagnat Luno v breg, da bo potem lahko lažje zaspala . . . pa ne samo ona.

This entry was posted on maj 15, 2018, in Brez kategorije. Komentiraj