Je treba delat … dobro sebi in drugim :)

Dva velika Slovenca, Adi Smolar (ki me vedno nasmeje, ko ga slišim, s tisto pa … ko bo eden od naju odšel …, spravi v jok) in Karel Gržan, na predstavitvi knjige Karla Gržana 95 tez, pribitih na vrata kapitalizma.

Delim z vami, ker si želim, da bi čim več ljudi izvedelo za njuna razmišljanja. Misel je beseda, beseda je dejanje, dejanje je resničnost.

Karel: “Koncept današnjega sveta ni ekonomija, ampak hrematizem. Ekonomija je skrb za dom, za vsakega posameznika. Ne samo za človeka, tudi za živali in mater zemljo. Hrematizem je pogoltna zver, nedopustna in neetična oblika, ker večina skrbi za privilegiranost manjšine. Večina je dejansko prisiljena v suženjsko razmerje za ugodnosti izbrancev. Njeno prisotnost je treba ozavestiti, in jo pregnati … s smehom.” 

Adi: “Samega sebe imej rad in ceni to, kar ti je dano, pa boš srečen človek.”

V Zarji je o njem izšel članek (avtor: Edita Žugelj) Pater Karel Gržan: naš čas potrebuje prave babe in modrece

Po vzoru Martina Luthra, ki je pred 500 leti spisal 95 tez zaradi nevzdržnih razmer v Cerkvi, pater Karel Gržan v svoji najnovejši knjigi opozarja na nevzdržnost v današnji družbi. V njej odpira in ponuja v razmislek vprašanja o krivični in neetični ureditvi sveta, v katerem živimo, o manipulacijah, ki nas delijo in potiskajo v medsebojne spopade, o lokalnem in globalnem terorizmu, o politikih, ki niso sposobni soglasja, ampak le ustvarjajo nasprotja v družbi. Pa o največji globalni prevari današnjega časa, ekonomiji, ki to ni, saj povzroča vedno večji prepad med peščico bogatih in večino revnih.

Kaj vas je spodbudilo k oblikovanju 95 tez in zakaj ravno zdaj?

Od nekdaj sem čutil, da v življenju ni vse tako, kot bi moralo biti, čeprav so mi zatrjevali, da so rešitve, kakršne imamo danes, največji dosežek in celo edine možne. Jaz pa sem srečeval ljudi, živali in celotno stvarstvo, ki trpijo. Vedno znova se mi je zastavljalo vprašanje, kako je lahko to najboljša rešitev, če pa je med nami toliko trpečih. Ko sem si upal biti samosvoj, to pomeni, da sem se povrnil k lastni samozavesti, neodtujenosti od Jaza z veliko začetnico, sem dobil spodbudo in potrditev, da je legalno in dopustno edino to, kar je prijazno, pravično in spoštljivo do sleherne oblike življenja. Mi smo tukaj le kot delček velike stvariteljske moči in zato dolžni v medsebojnih odnosih izjemnega spoštovanja in pravičnosti. Potem so se mi v razmišljanju, še posebej ko sem prišel v ta kraj tihote, odstirali uvidi, ki so dejansko zelo logični, niso pa pogodu interesu manipulacije. Govorim o interesu, ki želi za lastno ugodje in prestiž vedno več ljudi, živali in preostalega stvarstva vpreči v suženjsko razmerje. Ker so me vedno zanimali tudi stari misleci, modri možje in žene, sem prišel do spoznanja, da globalna ureditev sveta ni dopustna, ker se ne sklada z etičnimi načeli pravičnosti, spoštljivosti in odgovornosti. Stari misleci, na primer Tales iz Mileta, Platon, Aristotel, so jasno razlikovali med ekonomijo ter njeno iztirjeno in izkrivljeno obliko, t. i. hrematizmom. V svojem bistvu je namreč ekonomija skrb za dom in slehernega posameznika, hrematizem pa je, kot so ga označili že modreci, nedopustna in neetična oblika, ker večina skrbi za privilegiranost manjšine. Večina je dejansko prisiljena v suženjsko razmerje za ugodnosti izbrancev. Danes vemo, da na vsem svetu le osem ljudi poseduje toliko kapitala kot revnejša polovica celotnega človeštva, da zaradi lakote in drugih posledic revščine vsak dan umre 30 tisoč otrok. Prišel sem do uvida, da je hrematizem največja globalna prevara, ki obvladuje današnji čas in prostor. Ta nedopustna oblika urejanja družbe se je razglasila za ekonomijo, a to ni, saj ekonomija poskrbi za slehernika. To pogoltno zver, to temeljno globalno krivičnost, ki se zelo premeteno skriva za pojmom ekonomije, je treba razkrinkati. Šokantno se mi zdi, da izraza hrematizem ni niti v slovarju tujk, čeprav so ga poznali že pred našim štetjem.

Pomembno se mi zdi vprašanje, ali se študentje ekonomije usposabljajo za resnično ekonomijo ali hrematizem. Kako naj sicer razložimo dejstvo, da imamo po eni strani na svetu na sto tisoče doktorjev ekonomskih znanosti, po drugi pa tako poglobljeno in utrjeno temeljno krivičnost. Menim, da je treba, tudi na ravni znanosti, ponovno ovrednotiti temeljne principe ekonomije ter jih posredovati v čas in prostor. Politikom, ki so že po osnovni funkciji odgovorni za javni blagor, pa bo treba povedati, naj nam nikar več ne govorijo, da so njihove rešitve v kontekstu ekonomije, saj so čisti hrematizem. V njihovem zatrjevanju jih moramo izsmejati, pred njih v smehu postaviti ogledalo, da bodo lahko v njem zagledali prevaro, ki se je pogosto niti sami ne zavedajo.

grzan1

This entry was posted on 19 oktobra, 2017, in Brez kategorije. Bookmark the permalink. Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.