Revolucija, ki ne žre svojih otrok

V poglavju “Zatiranje in nove bolezni rastlin” knjige Homeopatija za kmetijo in vrt Vaikunthanatha Das Kaviraja berem o tem, zakaj je sodobno kemično kmetijstvo obsojeno na neuspeh.

Od tistih, ki jih zanima homeopatsko zdravljenje rastlin, velikokrat dobim tole vprašanje: “Pa bo ta pripravek zgolj odgnal ali pa bo pomoril polže/voluharje/uši?” Ko odgovorim, da homeopatija ne deluje kot strup za živa bitja, pač pa uravnovesi in okrepi tistega, ki ga želimo ohraniti (ker bi ga v končni fazi raje pojedli sami), na oni strani maila ali telefona začutim vzdih … oh, a to potem sploh kaj nuca …

Ja, pa nuca, zelo. In še pomembneje – edino tak način nuca.

Zakaj?

Ker zatiranje vedno rodi odpor(nost). Zatiranje revnih, tlačenih, izkoriščanih, obubožanih ljudi se vedno konča z revolucijo. Težava revolucije je v tem, da žre svoje otroke. V njeni dobi nikomur ni lahko – nastradajo tudi tisti, ki niso krivi. Razumni vladarji in vodje to vedo, in temu primerno delujejo (= želijo dobro svojim podrejenim, ker vedo, da s tem želijo dobro sami sebi), butasti žal ne (slednji izkoriščajo rajo do te mere, da ji prekipi, sledi vstaja, upor in obglavljenje neumnih pogoltnih pripadnikov “elite”). Pametni vodja, npr. kozji pastir, ve, da je treba kozo dobro hraniti, če želiš imeti veliko mleka in zdrave kozličke. Pa tudi malo pobožati jo, imeti jo v suhem in toplem hlevu in tudi sicer skrbeti za njeno dobro počutje.

Nekako smo si začeli domišljati, da lahko rastline obdelujemo s strupi, jih osamimo (monokulture na goli zemlji) in zlorabljamo s fast foodom (umetnimi gnojili), ki povzročijo podhranjenost. Organizmu začne primanjkovati esencialnih hranil, telo postane napihnjeno, okorno, zateklo, predebelo – in bolno. Velja tako za ljudi kot za rastline.

      

GMO jabolko, težko 655 g (2013)                                                                  (pre)debel mož (2010)

Ko so v kmetijstvu začeli uporabljati dušikova, fosforjeva in kalijeva gnojila, so bili sprva rezultati odlični. Ljudi je to zmotno navedlo na misel, da bodo takšni vedno. Tudi sedaj, ko se pojavlja čedalje več rastlinskih bolezni, pridelek pa je začel upadati, kljub čedalje večjemu dodajanju umetnih gnojil in strupov, s katerimi zatirajo škodljivce, plevele in bolezni. Ljudi to ne izuči, še vedno vztrajamo pri istih, čeprav očitno neuspešnih načinih. Ne moremo popustiti, enako kot pitbull, ko zagrize v plen. Ljudje, ki podpirajo in izvajajo kemično kmetijstvo, so butasti vodje.

Rešitev težave ni v čedalje več in brezumno, pač pa v čedalje manj in v skladu z razumom. Zato rešitev ni kemijsko kmetijstvo, pač pa homeopatija za rastline – revolucija v kmetijstvu, ki ne žre svojih otrok.

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.