Klavir, samo za odrasle

Učenje inštrumenta je domena mladosti. Čim prej, tem bolje, pravijo.

Po eni strani je to res, mladi prstki, dojemljiv um, lahkotnost bivanja, ki je lastna otrokom, so prednost pri učenju. Nikoli v življenju se ne učimo tako zlahka, kot ko smo otroci. Ni se nam treba preveč truditi, srkanje znanja je mladim glavam (in prstkom) vsajeno. Ni blokad …

Slaba stran učenja v otroških letih pa je, da se otrok velikokrat ne zaveda, kako privilegiran je, da se lahko uči, in zato veliko težje vztraja, ko “zagusti”. Zase že vem, da je tako. Od vseh klavirskih ur, ki sem jih imela v stari glasbeni šoli z vegastimi lesenimi hodniki in škripajočim parketom v učilnicah, se je kot najmočnejši ohranil spomin na to, kako mi je teklo iz nosa med uro pri ge. Sancini. Brez robca. Smrkav nos sem sproti brisala v rokav. Gospa Sancini je po nekaj ponovitvah debelo požrla, rekla, Bojca, kje imaš pa robec, in ker ga ni bilo, mi je dala svojega. Da sva vsaj približno lahko zaključili uro, ne da bi pomazali tipke od levega do desnega konca starega črnega koncertnega klavirja. Uboga gospa Sancini.

Moja starejša hči se je najprej še iz vrtca hodila učit h koncertni pianistki Marie, kanadski Francozinji, ki je slovensko govorila s takšnim pojočim, mehkim, grlenim r. Učili sta se na zelo zanimiv način: igrali sta štiriročno. Nič preveč drdranja lestvic ni bilo, nič dolgočasnega tap tap tap tap … ampak kar takoj na lepe in preproste skladbice, ki jim je L. lahko sledila. Obe sta uživali.

Potem je L. šla v glasbeno šolo, dobila strogo rusko učiteljico Olgo, ki jo je učila po rusko trdo. Gladko je povedala: L. ne vadi dovolj, ima velik talent, ne zna pa sedeti. Jo bom vrgla, če se ne bo poboljšala. In jo je, kljub veliiikemu talentu. L. je bila v šoku, pa se je pobrala, šla še enkrat v tisti letnik in ga naredila. In, kasneje sicer, pustila formalno učenje, tudi zato, ker je v gimnaziji postalo gosto z učenjem. Zdaj igra zase, uči se sama, in ko igra, igra z dušo. Lepo jo je poslušati. Še ena, ki bo z leti čedalje boljša.

Koliko je takih zgodb … šele z leti ugotoviš, da si kakšno stvar zapravil, ker je preprosto nisi dovolj cenil, in oddelal takrat, ko je bil čas za to, pa energija, tudi denar. Pri dobrih dvajsetih sem z lahkoto pustila študij, da sem čez leta šla še enkrat na faks in diplomirala z devetko, pa čeprav je bila zraven služba, gradnja hiše in dve hčerki. Z lahkoto, in z občutkom, da sem privilegirana, ker smem študirat. Tak študij je bil vreden čisto nekaj drugega.

Prav takšno je tudi učenje igranja na inštrument, ko je človek že odrasel. Prsti so morda res manj prožni, je pa odločnost in vztrajnost večja. Občutek privilegiranosti in ponosa sta bistveno večja, kot v otroških letih.

Za učenje klavirja v odraslih letih so našli veliko pametnih razlogov, ki govorijo njemu v prid:

  1. odrasli se učijo po lastni izbiri, zato je učna ura užitek zanje in za učitelja.
  2. odrasli imajo sposobnost logičnega mišljenja, znajo samostojno presojati. Igranje inštrumenta naj bi bilo predvsem ustvarjalno početje, torej dejavnost desne polovice možganov, a to ne drži povsem.
  3. odrasli lažje razumejo tehnično plat glasbe, lažje kot otroci se naučijo glasbeno teorijo in analizo. Razumeti ozadje glasbe, tudi njeno tehnično plat, je pomembno za dobro interpretacijo.
  4. odrasli lahko dlje časa kot otroci ohranijo pozornost. Za učenje igranja klavirja potrebujemo sposobnost koncentracije, s tega vidika imajo odrasli veliko prednost pred otroci. Napredek pri igranju inštrumenta je povezan z vztrajnostjo in vajo, vajo, vajo. Vaja brez koncentracije pa je nesmiselna.
  5. odrasli so čustveno bolj razviti, kot otroci. Glasbe je od vseh umetnosti najbolj čustvena. Da lahko dojamemo in izrazimo široko paleto čustev, ki jo zajema, potrebujemo lastne izkušnje in določeno zrelost.
  6. odrasli znajo tekoče brati. Mnogi manjši otroci imajo s črkami in številkami še velike težave, kar jih ovira pri učenju glasbe.
  7. mišice pri odraslih so povsem razvite, pri otrocih se še razvijajo. Roke in prsti pridobijo na gibljivosti in moči z vadbo klavirja, razpon prstov se z vadbo poveča. Roke odraslih so razdalji med tipkami lažje kos, saj so večje. Violine so na voljo v osmih različnih velikostih, da so igranju nanjo kos tudi manjši otroci – klavir je ene velikosti za vse.

Nikoli ni prepozno, da bi se naučili igrati na klavir. Če bi se tega radi lotili sedaj, pokličite 041 275 934 ali pišite na mail akov65@gmail.com. Andrej Zupan, organist, zborovodja in pevec, poučuje odrasle in otroke že 20 let.

Advertisements

2 thoughts on “Klavir, samo za odrasle

  1. Pozdravljeni Bojca,

    vaš zadnji zapis je balzam za mojo dušo. V OŠ sem želela obiskovati ure klavirja, a žal kljub moji želji do tega ni prišlo. Zdaj igrajo moji otroci, en violino, drugi pa klavir. Ko sem kupovala pianino, me je spremljala misel, da ga bom nekoč igrala tudi jaz. Mogoče trenutno ta čas še ni prišel, saj je najmlajši otrok še v vrtcu in družina potrebuje več mojega časa. A si bom izpolnila davno željo in nekoč poklicala gospoda, ki ste ga predlagali.

    Želim vam mirno noč,

    Sonja >

    • Pozdravljeni, Sonja,

      hvala za te besede. Zelo dobro vas razumem. Ko boste imeli minutko časa, se usedite za klavir in se pogovarjajte z njim. Do takrat, ko se boste lotili učenja, bosta že dobra znanca.

      Mirno noč tudi vam, vaši družini in vašemu pianinu,
      Bojca.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s