Kolobariti ali ne kolobariti? To je zdaj vprašanje!

Kaj pa, če je kolobarjenje pomota?

Kakšna bogokletna misel, kajne! :)

Vsak količkaj razgledan vrtnar, da o strokovnjakih za zelenjadarstvo sploh ne govorimo, vam bo povedal naslednje štiri božje zapovedi:

  1. kolobarjenje je nujno
  2. prvič zato, ker tako preprečimo enostransko izčrpavanje zemlje, ki vodi v neravnovesje
  3. drugič zato, da se izognemo težavam s škodljivci in boleznimi, ki ostanejo v tleh do prihodnje sezone
  4. če te pa vseeno prime, da bi kolobarjenje opustil, se ponovno loti branja, od prve zapovedi dalje

Na svojih predavanjih in v člankih sicer vedno povem, da narava ne kolobari (vsaj ne tako, kot mi). Na nek način že: na določenem področju zrastejo tiste rastline, ki jih tam najbolj ustreza. Po principu naravne selekcije. Če se tam že zaseje nekdo iz konkurence, mu pač slabo ali nič ne uspeva, ker mu okolje ne odgovarja. Ko se okolje spremeni, začne ustrezati drugim vrstam. Če bi temu lahko rekli kolobarjenje, tudi prav.

In če se lotimo drugačnega (npr. permakulturnega) vrtnarjenja, z (zelo) mešanimi zasaditvami, se je treba vprašati, ali ima kolobarjenje sploh še smisel.

Nedolgo nazaj pa je moja prijateljica Nataša objavila an FB-ju zanimiv video.

Tukaj je:

Tukaj je povzetek tega, kar v posnetku pove Charles Dowding (mimogrede, a ni simpatičen :)

“Kolobariti ali ne kolobariti, to je zdaj vprašanje. Ali lahko na isti gredi, iz leta v leto, sadimo isto zelenjavo? Štiriletni kolobar, ki je najbolj pogost, pomeni, da zelenjavo iz iste družine na isto gredo posadimo šele vsako četrto leto. Uspešnost metode “nekolobarjenja” sem preveril s poskusom. Na tej gredi gojim visok fižol že četrto leto zapored. Na teh treh gredah rastejo buče že četrto leto zapored. Zelje raste tukaj drugo leto, in je letos še lepše, kot je bilo lani. Na lastne oči sem se prepričal, da lahko na isto gredo sadimo isto vrsto zelenjave več let brez težav; še več, pridelek se z leti povečuje in ne manjša. Pridelek buč je bil v tretjem letu največji doslej, v četrtem je upadel pod nivo prvega leta. Rezultati pri visokem fižolu so podobni in še bolj v prid “nekolobarjenju”: pridelek je bil največji tretje leto, nato je upadel, a je bil tudi četrto leto še vedno za polovico večji kot prvo leto.

Kako pa je z zelenjavo, ki raste na vrtu le pol leta? Tudi pri njej sem dobil podobne rezultate. Brokoli, ki je zelo zahtevna rastlina, običajno po tem, ko ga poberemo, nadomestimo z neko drugo zelenjavo. Ni treba! Brokoli, ki sem ga posadil kot naslednji posevek, je bil še lepši v drugem delu sezone. Pred sajenjem sem v zemljo dodal kompost in imel lep pridelek vse do oktobra.”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.