V hudi vročini rastlina pojé samo sebe

Prihaja četrti vročinski val letošnjega poletja (Vir)

Temperature bodo okoli 35, lahko pa tudi do 40 °C.

Nič posebnega, bi rekli. Treba bo vklopiti ventilatorje, zračiti zgodaj zjutraj in pozno ponoči (komarje ob tem lahko preganjamo s sivko), namakati noge v lavorju, hoditi naokoli v čim lažjih oblačilih, pa bo šlo. Ali pa celo oditi kam daleč, recimo v hotel Taj mahal, v Delhiju, kjer imajo takle čudovit bazen:

Kaj pa rastline? Navdušena nad novim odkritjem, kaolinom (o njem lahko preberite nekaj več TUKAJ) ne morem dati miru in preberem vse, kar mi o kaolinu pride pod roke. Nekje zasledim, da kitajska bela glina po vrhu vsega ostalega dobrega, kar prinese, zaščiti rastline pred vročinskim šokom.

Potem grem brskati o vročinskem šoku. Kdaj se zgodi, zakaj je tako nevaren, da sadjarji sadovnjake ščitijo celo s proti-vročinskimi mrežami? Zakaj bi nas morala skrbeti sprememba klime, če je to, kar se dogaja, res trajen prihod drugačnih razmer?

Najdem šokantne članke z opozorili o koncu civilizacije, ki bo nastopil, ko rastline zaradi vročine ne bodo več mogle izvajati fotosinteze. Prehude teme za ta vroči čas . . . Poleg tega me kot pragmatika zanima, kako lahko rastlinam pomagam, tudi če ne morem zaustaviti globalnega segrevanja. Sem preverila po predalih, nimam čarobne palčke.

Odgovor je na dlani: kaolin. Najprej pa o tem, zakaj je vročina nevarna za rastline.

Za nekatere rastline je lahko prevroče že, ko se temperatura povzpne nad 30 °C, za druge, ko se dvigne do 35 °C … za vse pa, KO JE TEMPERATURA OKOLI 40 °C. Takrat se namreč pri vseh rastlinah POPOLNOMA ZAUSTAVI FOTOSINTEZA.

Posebne celice v listu, nekakšni varnostniki, se napihnejo (s pomočjo vsrkane vode povečajo svoj volumen) tako močno, da zaprejo reže v listih (stomate), skozi katere rastlina diha. Ta obrambni mehanizem rastlina uporabi tako ob veliki suši, kot ob veliki vročini. Z zaprtimi stomatami rastlina ne more več vsrkavati CO2. Fotosinteza se zaustavi, z njo pa produkcija sladkorjev. Ko pa pade količina CO2 v rastlini pod določeno stopnjo (ppm 50) se zgodi nekaj še slabšega: rastlina začne porabljati lastne, že proizvedene in shranjene sladkorje. Dobesedno začne živeti od lastnih zalog. Da lahko preživi vročinski šok, začne rastlina žreti samo sebe.

Pri rastlini, ki v sezoni preživi nekaj vročinskih šokov, bodo plodovi slabše kakovosti, manj sladkorjev bo v njih, verjetno jih bo tudi manj, manjši bodo, vsa rastlina pa bo bolj kilava, kot bi lahko bila, če bi bili pogoji za njen razvoj boljši.

Letos je pred nami že četrti vročinski val. Klime na vrt ali v sadovnjak ne bomo montirali, velikanskih ventilatorjev si verjetno tudi ne bomo privoščili. Lahko pa rastline, drevesa in grmičevje poškropimo s kaolinom. Zaščitil jih bo pred vročinskim valom (in ptiči, osami in sršeni, škrlupom in množico grizečih žuželk).

Na fotografiji: takole se je pa včasih obiralo jabolka. Fotografija je nastala v New Yorku, med leti 1894 in 1911. (Vir: Wikimedia Commons)

 

Advertisements
This entry was posted on julij 31, 2017, in Brez kategorije. Bookmark the permalink. Komentiraj

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s